Projekt, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa, predstavlja prvo mrežo ateljejskih pribežališč v Evropi. Trideset umetnikov »z obrobja« bo skozi delo in razmišljanje v rezidencah mednarodno priznanih grafičnih ateljejev opozorilo na svoj umetniški izraz. Gonilni sili projekta sta studia v Edinburgu in v irskem mestu Cork, poleg slovenskega MGLC-ja pa sta del mreže tudi Danska in Nizozemska. Koordinatorica projekta v MGLC-ju Lili Šturm pojasni, da se tudi sicer trudijo vzpostaviti mrežo grafičnih ateljejev po Evropi, zato se jim je In from the Margins zdel dobra priložnost. Vsak izmed sodelujočih se je zavezal, da bo sprejel šest umetnikov. Ti bodo nato prihodnje leto konec marca imeli skupno razstavo, ki bo krožila po partnerskih mestih. »Bistveno je, da imajo ustvarjalci popolno podporo. Izplačamo jim honorar, krijemo materialne stroške, omogočimo stanovanje v našem rezidenčnem centru, jim ponudimo en mesec mentorskega dela v ateljeju. Zelo je pomembno, da so to umetniki, ki delujejo skozi občutje razseljenosti, da so torej v Evropi prosilci za azil ali pa že imajo urejen status begunca oziroma migranta.«
Nasveti velikih pesnikov
Na njihov razpis so se prijavili ustvarjalci različnih profilov in izkušenj, nazadnje je v rezidenci v MGLC Švicariji en mesec bivala iranska fotografinja Azadeh Hashemzadeh. Minuli teden v sredo je bila v MGLC Gradu Tivoli pop-up predstavitev njene produkcije, ki so jo izjemoma podaljšali še za nekaj dni, saj se, kot pravi Šturmova, zavedajo, da ne gre za veliko razstavo, pač pa zgolj za to, da javnost vidi, kako izgleda ateljejsko ustvarjanje, saj je vstop v umetnikov atelje bolj izjema kot pravilo.
Kljub temu, da 34-letna Azadeh ne izhaja iz grafičnega področja, je bila eksperimentalna rezidenca zanjo čudovita priložnost. V domovini je delovala kot fotografinja, urednica fotografije in videa. V Slovenijo je skupaj z možem prišla pred štirimi leti, vendar o razlogih za odhod iz Irana nerada govori. Povedala je le, da v konservativnem okolju ni imela druge možnosti, kljub temu, da so v Isfahanu, kjer je živela, njen poročni fotografski studio poznali praktično vsi.
Poročna estetika je razvidna tudi iz njenega dela v tivolskem ateljeju, kjer se je prvič spoznala s tehniko sitotiska. »Ljubim umetnost. Vse, kar delam, je povezano s kreativnostjo. Všeč mi je grafični dizajn, moda, stilsko oblikovanje. Izkušnja mi je vlila samozavesti, saj prej nisem imela pojma, kako vse to deluje. Ko sem se naučila, sem pri delu uživala,« je dejala. Ključen element njenega ustvarjanja so verzi treh velikih perzijskih srednjeveških pesnikov: Saadi jo opominja, da je umetnost tista, ki je resnično pomembna. Hafiz jo tolaži, da težki dnevi niso večni in da dober človek doseže svoj cilj. Rumi pa jo uči, da je treba slediti svojim sanjam in delati dobro.
Grafika se mora dostikrat boriti
Prvi naslov za tehnično pomoč v MGLC-ju je tiskar Jakob Puh, ki v vodi grafično delavnico. »Pri tem projektu je specifično, da so umetniki na zelo različnih nivojih znanja. Nekateri se z grafiko ukvarjajo že leta, spet drugi začnejo z osnovami in nato eksperimentirajo. Moja želja je, da jim dam dodatno znanje ali pa pomagam uresničiti njihove ideje.«
Med prijavljenimi umetniki prevladujejo tisti iz mlajše generacije, zanimiv je tudi trend, da se mlajši vedno bolj nagibajo nazaj k ročnim spretnostim. »Grafika se mora na splošno dostikrat boriti in se ovrednotiti, zakaj je sploh še pomembna. Pogosto kdo reče, pa saj to lahko natisneš s tiskalnikom, a grafika ima drugačne lastnosti. Zanjo se moramo vedno malo boriti, saj je tehnično in časovno bolj zahtevna,« še komentira Puh.
Poseben čar v delu človeških rok, sploh ob nasičenosti »hitre« tehnologije, bodo do konca leta v ljubljanskem zatočišču izkusili še likovna umetnica iz Kosova Qëndresë Deda, iraški grafik in slikar Azad Karim ter Francisco Tomsich, urugvajski slikar s slovenskimi koreninami.
