»Književnost oziroma zgodbe, ki jih pripovedujejo, so rešilna življenjska moč. Predvsem pa imajo moč obdržati, kar je človeškega. Zgodbe, ki jih pripovedujemo, neprenehoma obnavljajo tisto, kar smo kot človeška bitja skozi stoletja dosegli. Ko nehamo pripovedovati, pozabljamo,« je v nagovoru ob podelitvi nagrade v vileniški jami opozoril Georgi Gospodinov, ki se je kraškega festivala literature prvič udeležil pred 20 leti. »Naše besede, naše zgodbe in literatura, ki jo pišemo, so naravni protistrup, protiutež zoper propagando in agresivni populizem,« je še poudaril Gospodinov, vileniški festival pa označil kot »zaklonišče zgodb, ki jih pripovedujemo, v tem smislu pa zaklonišče človečnosti«.
Gospodinov je eno osrednjih imen sodobne evropske literature in mojster sodobnega romanopisja. »Georgi Gospodinov s svojim delom na samosvoj način pooseblja njegovo zgodovino in daje zgled, kako prepričljivo lahko literatura tudi danes nagovarja vsakogar,« je med drugim v utemeljitvi še zapisala žirija, ki ji predseduje Gregor Podlogar.
O literaturi in algoritmih
V sklopu 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je prejšnji teden potekalo več okroglih miz. Tako so v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani razpravljali na temo Nova pravila bivanja. Beseda je tekla tudi o digitalizaciji, umetni inteligenci in literaturi ter prihodnosti jezikov. V uvodu je srbski pisatelj Dragan Velikić prebral svojo izjavo, v kateri je zapisal, da v svetovnem redu »ne prepoznava ničesar novega. Vse, kar živimo in vidimo danes, je ista stara stvar. Naše zgodbe o človeških pravicah, sobivanju, krasnem novem svetu – niso nove. Geopolitične krize so pravzaprav produkt starega reda, genocid v Gazi pa je zastrašujoč primer, kako daleč je prišel krasni novi svet«. Velikić meni, da literarni dialog v smislu srečanj, kot je vileniško, ne bo spremenil ničesar. »V današnjem zaprtem vzdušju in tehnološko omogočeni kakofoniji glasov se mora književnost zadovoljiti s tem, da še naprej govori, ne glede na trenutni odmev na to, kar pravi,« je sklenil.
V pogovoru so se sodelujoči dotaknili tudi umetne inteligence in algoritmov. V Švici živeča pisateljica Ilma Rakusa je ob tem opozorila na spremembe v načinu komunikacije, ki postaja čedalje hitrejša, ter poudarila vlogo literature, ki mora biti avtentična, pogumna in odporna proti spremembam. Opozorila pa je na tendenco po reduciranju jezika, kar je posledica uporabe družbenih omrežij, ter na vlogo pisateljev pri ohranjanju pestrosti in bogastva jezikov.
