Ljubljana je preplavljena s kulturno ponudbo, ugotavljajo v Cankarjevem domu, in ker ne želijo ponavljati shem drugih kulturnih ustanov, poskušajo ponuditi dogodke s presežno vrednostjo, kar jim zagotavljajo tudi številne koprodukcije in partnerska sodelovanja. V novi sezoni bodo okrepili predvsem sodelovanja z mariborskimi umetniki. »To bo neke vrste dar Ljubljane močnemu, energetsko nabitemu in zanimivemu mariborskemu umetniškemu prizorišču,« pravi Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma.

Podčrtano z Mariborom

Že septembra se z novim projektom Kaj imate proti kmetom, gospa? predstavlja Karmina Šilec s svojim odličnim zborom Carmina Slovenica. Oktobra so v program uvrstili plesno-baletni trojček v poklon koreografu in šefu mariborskega baleta Edwardu Clugu, na majskem koncertu Orkestra Slovenske filharmonije bo solistka sopranistka Sabina Cvilak, ravno tako v Mariboru rojena dramska igralca Vladimir Jurc in Maja Blagovič pa bosta nastopila v komediji Ubežnici iz produkcije Narodnega doma Maribor. Tudi velika januarska operna koprodukcija se bo tokrat zgodila v sodelovanju s SNG Maribor. Priprave na uprizoritev Verdijeve Aide so že v polnem teku, v Ljubljani pa naj bi bilo pet uprizoritev. Tudi v programu Cankarjevih torkov se je znašel Mariborčan, ta hip izjemno prodorni jazzovski pianist in skladatelj Marko Črnčec.

Posebej so v Cankarjevem domu veseli sodelovanja z odličnim slovenskim dirigentom Markom Letonjo, ki v tujini gradi uspešno kariero. Lani je v milanski Scali dirigiral Hoffmannove pripovedke, januarja letos je s Pikovo damo debitiral v dunajski Državni operi. Je sicer generalni glasbeni direktor in šef dirigent orkestra v Strasbourgu ter umetniški vodja Tasmanskega simfoničnega orkestra v Avstraliji. Tokrat dobiva prvič priložnost, da sodeluje v elitnem zlatem abonmaju; februarja bo dirigiral Filharmoničnemu orkestru iz Strasbourga. Dirigiral bo tudi znamenito simfonično pesnitev Pesmi z gradu Gurre Arnolda Schönberga, pri nas še neslišano delo, ki bo sicer na sporedu šele prihodnjo jesen. Projekt bo povezal več kulturnih ustanov pri nas.

Kar se tiče druge glasbene ponudbe, je vodja resne glasbe, opere in baleta Ingrid Gortan izpostavila še gostovanje Državne kapele Dresden in Londonskih filharmonikov v zlatem abonmaju, zvezdništvo pa se bo v drugem delu abonmaja prevesilo v raziskovanja novejših pristopov v glasbi. V srebrnem abonmaju je najbolj ponosna na recital ruskega pianističnega genija Jevgenija Kisina, pa tudi na nastop ugledne vokalne četverice iz Ansambla Hilliard. Po dveh letih ponovno uvajajo eksperimentalni cikel Predihano. Bogdan Benigar, vodja jazza in glasb sveta, pa je posebej izpostavil novembrsko gostovanje angleško-indijske zasedbe Remember Shakti ter romskega flamenko kitarista Tomatita. 55. jazz festival Ljubljana julija prihodnje leto bo precej klavirsko obarvan.

Film, knjige in godalkanje

Med viške sezone štejejo še gostovanje HNK Zagreb z dramo Gospoda Glembajevi v režiji Vita Tauferja ter novo veliko delo La Veritá režiserja Daniela Finzija Pasce, ki v CD prihaja tretjič; atraktivni umetniški cirkus bo na odru Gallusove dvorane živel konec decembra in v začetku januarja, oživljali pa bodo izgubljeni Dalíjev gledališki zastor. 23. septembra se obeta tudi premiera Sijaja, plesno-gledališke aluzije na Kafkovo Ameriko koreografa Branka Potočana in njegove skupine Fourklor. Bliža se tudi filmski festival, že po tradiciji v novembru – 24. Liffe bo med 6. in 17. novembrom; le tri dni za njim pa se bo začel 29. slovenski knjižni sejem.

Vodja kulturno-vzgojnega in humanističnega programa Barbara Rogelj je med 300 dogodki izpostavila nekaj novosti: predstavo Prosto po Prešernu, koncert na otroške igrače Otročje lahko muziciranje, Godalkanje št. 1, glasbeno kulturnovzgojno uro Etnokronika s Tinkaro Kovač ter projekt Komp in Muska avtorjev Gregorja Strniše, Cirila Horjaka in Simona Stojka Falka. Iz bogatega razstavnega programa pa je vodja Nina Pirnat - Spahić izpostavila arheološko razstavo Aquae lasae, ki je nastala ob zadnjem izkopavanju zagrebškega Arheološkega muzeja na območju Varaždinskih Toplic. S tem se pridružujejo projektu Emona 2014, razstava pa se bo iz Ljubljane prihodnjo jesen selila še v Zagreb.

Med kongresnimi in sejemskimi prireditvami je vodja kongresno-komercialnega programa Breda Pečovnik izpostavila septembrski evropski pediatrično-revmatološki kongres ter medicinski kongres SiNAPSA, med sejemskimi prireditvami pa Slovenski forum inovacij.

CD v številkah

Računovodska služba Cankarjevega doma je nekoliko manj optimistična. Predvidevajo, da se jim bo prihodek v letošnjem letu znižal za sedem odstotkov oziroma za okrog 9,2 milijona evrov manj kot v letu 2012. Tudi na račun letošnjega rebalansa proračuna, zaradi česar bo kulturno ministrstvo namenilo zavodu 132.164,29 evra manj. Ministrstvo bo sicer zagotovilo 56 odstotkov prihodkov, 44 odstotkov pa jih v CD pričakujejo iz neproračunskih prihodkov – od prodaje vstopnic, pokroviteljev in donatorjev, pa tudi iz prihodkov kongresno-komercialne in drugih dejavnosti.

Prenova Cankarjevega doma, ki je v polnem zagonu od leta 2005, končala pa naj bi se predvidoma do leta 2015, je zadnjo etapo opravila s prenovo sedežev v Gallusovi dvorani, zdaj pa se seli v 5. nadstropje stavbe. Sicer je bila letos v obdelavi tudi Linhartova dvorana in tamkajšnji stoli, ta hip pa se posodablja informacijsko središče za prodajo vstopnic. S prenovo se racionalizira tudi raba energije, dvorane in odre se opremlja s sodobno tehnologijo za najzahtevnejše odrsko-scenske postavitve, po dobrih tridesetih letih delovanja zavoda pa so dotrajane tudi strojne in elektroinštalacije, je pojasnil direktor tehničnega sektorja Sašo Krajnc. Direktorica poslovnega sektorja Jana Kramberger pa predvideva, da naj bi skupna vrednost naložb in naložbenega vzdrževanja v tem letu znašala 2,007.402 evra. Od tega bo ministrstvo zagotovilo 1,7 milijona evrov, okrog 300.000 evrov pa naj bi dodali sami iz neproračunskih virov.