»V tej in še naslednjih sezonah se bomo ukvarjali z Ivanom Cankarjem, našim največjim pisateljem, prvim, ki je živel, sicer slabo, od svojega pisanja, hkrati pa je bil na slovenski kulturni sceni prava zvezda. Že njegov prvi nastop v Zadrugi leta 1893, ko je kot 17-letni mladenič bral svojo Junaško pesem iz naših dni in v kateri je naravnost in duhovito parodiral doktorja Mahniča, je bil za zbrano občinstvo prava senzacija. Bil je glasnik preprostih in nemočnih ljudi z roba družbe, tudi živali in narave, kar je zelo pomembno. Cankar je bil ponosen umetnik z dušo in telesom, čeprav se komu morda zdi, da je bil predvsem pesimist,« pravi direktor in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje Miha Golob, ki je v osrednji del sezone postavil šest predstav, šest različnih avtorskih in uprizoritvenih priredb, navezanih na Cankarja in njegova dela. Tri predstave bodo na velikem odru, ena na malem.
Sezono bodo 19. septembra začeli s premiero Kurenta v nekdanji celjski gostilni Majolka, ki že več let sameva, zaključili pa na prostem, nekje na Vrhniki. Kot pravi Golob, brez kulture in umetnosti ne bi mogel živeti, gledališke zanesenjake pa je s predlogom, da bi celotno sezono zasnovali na Cankarjevih delih, nekoliko presenetil. »A ideje in predlogi, ki so jih oblikovali, so dali vedeti, da Cankar močno nagovarja tudi najmlajšo generacijo ustvarjalcev. V podporo osnovni liniji programa bodo potekale tudi vse spremljevalne dejavnosti, predavanja, okrogle mize, razstave, instalacije, bralne uprizoritve, vse z osnovnim namenom promocije umetnosti, umetnikov in njihovega pomena za celotno družbo. Več Cankarja tako ni in ne bo le slogan, temveč je poziv k refleksiji družbe skozi umetnost, skozi oči umetnika in umetnikov ter pomeni več kulture, umetnosti in gledališča, v mestu, državi in na svetu,« pravi Golob.
Na klancu tudi radijska igra
Prvo predstavo Zvezde gledamo, da ne bi videli sveta, ki jo bodo uprizorili v nekdanji celjski gostilni Majolka, je po motivih iz povesti Ivana Cankarja Kurent režiral Jernej Potočan. »V ospredju predstave je ljudski junak, nomad, umetnik-glasbenik, ki se na svoji transformacijski romarski poti sooča s tragično usodo slovenskega naroda,« pove Potočan, ki je upodobil Kurenta pred prodajo duše hudiču in po prodaji, ko začne ljudem ponujati instantno veselje. Režiser Bor Ravbar je po motivih pripovedne proze Ivana Cankarja režiral predstavo In mnogi drugi …, ki je v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj nastala po motivih črtice Mater je zatajil in drugih pripovedi, ki tako ali drugače obravnavajo pozicijo delavca in razrednih dinamik.
Oktobra bodo v Ikultu v Celovcu premierno uprizorili ljubezenski kabaret Erotika v režiji Yulie Kristoforove in koprodukciji Teatra Rampa. »Erotika je bila Cankarjeva prva in edina pesniška zbirka, ki so jo zažgali, in to je bila izkušnja, ki ga je za vselej zaznamovala in začrtala njegovo nadaljnjo umetniško in življenjsko pot,« pove Kristoforova. Januarja bo na velikem odru premiera predstave Hlapci, aprila pa molitev za odrešitev Hiša Marije pomočnice v režiji Žive Bizovičar. Posebej v SLG Celje izpostavljajo predstavo Na klancu režiserja Tina Grabnarja, ki bo oblikovana kot radijska igra po motivih istoimenskega romana in predvajana na programu Ars, projekt so poimenovali Teater v etru. Kot je povedala Tatjana Doma, ima zvočno gledališče svoje občinstvo, kar je tako za SLG kot radijsko hišo zelo dobrodošlo.
