V drugi svetovni vojni je bil partizan, v 60. letih prejšnjega stoletja pa je začel nasprotovati politiki jugoslovanskega predsednika Tita in postal eden najbolj znanih oporečnikov v nekdanji Jugoslaviji.
Leta 1968 je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v Jugoslaviji povzročil vznemirjenje, ko je javno izjavil, da so Srbi na Kosovu žrtve pritiska drugih tam živečih narodov, predvsem tam živečih Albancev.
Njegovi kritiki menijo, da je konec 80. let prejšnjega stoletja utemeljil srbsko nacionalistično gibanje in da je bil privrženec Slobodana Miloševića. Njegovi privrženci pa trdijo, da je bil pravi vodja sprememb v Srbiji. Nekaj časa je podpiral Miloševića, kasneje pa se je z njim sprl, zaradi česar je bil maja 1993 odstavljen s položaja predsednika ZRJ.
Mnenja so deljena tudi o njegovi pisateljski zapuščini. Medtem ko je bil za mnoge največji pisatelj sodobne srbske književnosti, ga drugi ostro kritizirajo. Prejel je številne pomembne srbske književne nagrade. V slovenščino so med drugim prevedeni njegovi romani Daleč je sonce, Korenine in Čas smrti.
Njegov zadnji intervju je bil v medijih objavljen aprila letos, v njem pa je ponovil, da je Kosovo za Srbijo izgubljeno.