Mikeln se je rodil v Celju leta 1930. Študiral je primerjalno književnost na filozofski fakulteti in potem še režijo na takratni AIU v Ljubljani, nato je bil režiser v Prešernovem gledališču Kranj, zatem pa se je posvetil novinarstvu. Bil je urednik pri Ljubljanskem dnevniku (1956–1962), odgovorni urednik Gorenjskega glasu (1958), urednik je bil tudi na Delu in Naših razgledih. V 60. letih se je uveljavil kot književnik, nato je prevzel položaj direktorja Mestnega gledališča v Ljubljani (1966–1970), med letoma 1970 in 1982 pa je bil direktor Cankarjeve založbe, kjer je bil med drugim pobudnik zbirke Nobelovci. Po upokojitvi je bil tudi predsednik PEN Slovenije (1985–1989); prav na njegovo pobudo je bil leta 1984 ustanovljen odbor pisateljev za mir.
Kot pisec se je posvečal predvsem prozi in dramatiki; pisal je zlasti politične komedije in satire, pogosto je v svojih delih opisoval življenje v času vojne ali pa se humorno oziral na povojne čase; to značilno šaljivost nosi njegovo delo Kako se je naša dolina privadila svobodi (1973). Njegov najobsežnejši roman je družinska kronika Veliki voz (1991), za katerega je leta 1993 prejel nagrado kresnik, med pomembnejša dela pa spada vsaj še roman Poročnik z Vipote (2002). nr