Pritožba Mariborke se je nanašala na delo vodje patrulje, ki se je odzvala na enega od klicev na pomoč junija lani, ko je bila knjigarna Mariborka dnevno tarča verbalnih napadov. Ti so nato prerasli tudi v poskus fizičnega napada na zaposlene, ker je imela knjigarna v znak podpore boja za enakopravnost manjšin v družbi in kot prostor svobodnega dialoga za vse na pročelju izobešeno mavrično zastavo.
»Senat je glede obeh razlogov, navedenih v pritožbi, odločil, da sta utemeljena in je torej utemeljena tudi pritožba v celoti. S tem je potrdil, da je dotični policist neprimerno komuniciral v postopku, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu,« so zapisali v Mariborki. Ta je odgovor senata ministrstva za notranje zadeve prejela 27. januarja.
Senat po njihovih navedbah v sklepu eksplicitno navaja tudi, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja. Policija pa mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo. Potrdil je tudi, da se morajo policisti v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo. Senat v sklepu navaja tudi, da se policist pri vodenju postopka nikakor ne sme sam odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja, ampak lahko o tem odloča izključno državno tožilstvo, je poudarilo vodstvo knjigarne.
V Mariborki so zadovoljni, da je senat ugodil njihovi pritožbi ter jo v celoti spoznal za upravičeno, so pa razočarani, ker noben postopek v zvezi s preiskavo junijskih napadov in novembrskega napada na knjigarno še ni končan.
