Tiptonke so vselej znale napraviti živahen, raznovrsten koncert, na katerem se je resno poslušalo, zabavljalo, plesalo in se nasploh dobro imelo. Njihovi albumi so vedno delovali kot predloga in sklenjen dokument obdobja v njihovem snovanju. Glasbenice niso izbirčne, nastopajo povsod po svetu, v kar najrazličnejših prostorih, njihovi koncerti pa so priložnosti, kjer kvartet z bobnarjem zares zažari. S prihodom Newyorčanke Jessice Lurie se je v bendu marsikaj spremenilo: kvartet je svoj izraz razširil, iz jazzovske in funkovske podtstati je širil tipalke po vzhodnoevropskih in ljudskih glasbah, marših, sredozemskem izročilu, obenem pa začel še ubrano in zbadljivo pesniti in prepevati, kar je najizraziteje v pesmih na najnovejšem albumu Tiny Lower Case, ki so ga posnele s pomočjo spletnih donacij.
V 80. letih prejšnjega stoletja je vse kazalo, da bo v širnem jazzovskem svetu saksofonski kvartet postal nekakšna moderna različica klasičnega godalnega kvarteta, to sta vsaj napovedovala mednarodni prodor World Saxophone Quarteta in Rova Saxophone Quarteta ter formiranje vrste izvrstnih saksofonskih kvartetov. Čas je pokazal, da je bil optimizem pretiran, kvartet pa je ostajal zahtevna in atraktivna forma. Dolgoletno delovanje tiptonk je velika izjema. Njihov zvok je izdelan, dinamičen, kompozicijsko so bližje drobnim pojočim miniaturam, ki jim rade dodajo kakšen zagoneten obrat, potegavščino, dovtip. Vedno so znale poseči po kakšni znani viži iz popularne ali ljudske zakladnice in jo prenesti v današnji čas. Njihov izbor je vedno odraz nekega izrecnega političnega stališča; tu glasbenice ne okolišijo. Ob vseh simpatičnih kosih na albumu zaigra srce in se razžalosti ob poslušanju priredbe italijanske popevke, ki jo je proslavil Domenico Modugno, Amara terra mia, otožne pesmi migrantskega domotožja. Moški glas je posodil italijanski folk pevec Peppe Voltarelli, ob ženskem petju refrena pa zares razpara tenorsaksofon Sue Orfield, ki sicer premore enega najbolj raskavih, emocionalnih bluesovskih saksofonov v tem polju.
Tiny Lower Case je prava poživitev današnje saksofonske muzike. Na njem se običajno prenapeta individualna virtuoznost, naglašeni in prepihani »power play« umika kolektivu, skrbnim aranžmajem in taktnemu odmerku solističnih glasov. Tiptonke so skladen, ubran kvartet, ki je lahko umirjen, lahko zveni kot cestna procesija ali pa kot jeznorito hrupen bend. Le da so glasovi pihal, ki so najbližje človeškemu glasu, tokrat pomnoženi z ženskim večglasnim petjem, ki ima vse, iz česar je narejena dobra pop pesmica. Dobra novica za vse »male človečke« (iz naslovnega komada) pred ponedeljkovim koncertom tiptonk v Gali hali na Metelkovi.