Prvi del (1. in 2. poglavje) popisuje otroštvo junakinje Irene v slovenskem okolju, medtem ko drugi del popisuje življenjsko usodo junakinje Fani na Haitiju. Vez med obema deloma je šibka (Fani je stranski lik prvega dela), namestitev obeh pripovedi drugo ob drugo v skupni roman pa zato nekoliko suhoparna. Fani je morda imela pomemben vpliv na zaključek Ireninega otroštva, a pri domnevi vpliva se prvi del romana že sklene. Kaj za Ireno pomeni križanje poti s Fani, kaj je prinesla iniciacija v odraslost, ki jo predstavlja tragični incident s Fani, ostaja neodgovorjeno. Fani v življenju Irene ostane kurioziteta, vezi se ne osmislijo, čez življenjski usodi junakinj leže predvsem čustvena patina.
Še večji je razkorak med intenzivnostjo obeh delov pripovedi. Drugi del je hiter in selektiven, medtem ko smo se v prvem delu utapljali v prostodušnosti drobnih otroških peripetij. Haitijski del romana je spisan slogovno brezhibno, na trenutke razkošno, »domača« snov je obdelana s preprostim jezikom in se s slogom bliža mladinskemu pisanju. Naivna perspektiva je seveda upravičena, saj Irena ne sme vedeti preveč, da lahko kasneje pove še zgodbo Fani, ki mora prinesti težko pričakovana pojasnila k zastavljeni uganki. A prvi del je vendarle preskromen, medtem ko je pomanjkljivost drugega, da v preveliki meri stavi na bralsko čustvovanje ob tragičnih usodah. Zgodba Fani je preveč zgolj tragična in premalo še kaj drugega, ob tem ko je poljubno speta tudi z Irenino zgodbo. Ob koncu se zdi prvi del romana zgolj pretenzija za drugega, nekakšno vzletišče za zgodbo Fani, ki jo avtorica v resnici želi povedati. Uvodni utrinki iz otroštva po močnih podobah drugega dela še dodatno izgubijo ostre obrise.
Po drugi strani pa roman iz domače bere izstopa. S preprostimi sredstvi skuša povedati preprosto zgodbo (oziroma dve) in z ničemer ne kaže, da zasleduje katerega od zveličavnih ciljev sodobnega slovenskega romana. Roman ne skuša biti bistveno več od jezikovno spretne, a berljive zgodbe: velik, filozofski, prelomen, luciden, kritičen. Ta razlika dela roman Irene Svetek osvežujoč, kakor koli že preprost.
