Minister za kulturo Uroš Grilc se je v torek sestal s predstavniki občin, ki so se opredelili do zakonskih sprememb, ki jih zanje prinaša novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Aktualna kulturna politika si za intenzivnejši dialog z občinami ter njihovo bolj strateško delovanje na področju kulture prizadeva, saj občinsko financiranje kulture dosega skorajda višino državnega. Kot take kulturno ponudbo v državi seveda odločilno sooblikujejo.
Osnova za črpanje sredstev
Ena od novih obveznosti, ki jih prinaša novela ZUJIK, je, da bodo morale v prihodnje tudi lokalne skupnosti pripraviti strategijo kulturnega razvoja. Grilc se sicer zaveda, da je glede na število občin in njihovo velikost s tem določilom treba biti realen. Novela zakona zato obveznost priprave samostojnega dokumenta nalaga enajstim mestnim občinam, medtem ko lahko preostale občine svoje prioritete opredelijo v kakem drugem strateškem dokumentu, denimo v proračunu. Pomen te nove obveznosti pa tiči v dejstvu, da se pripravlja nova finančna perspektiva: »Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da imajo občine definirane svoje prioritete, ker je to podlaga, na osnovi katere se lahko kasneje projekti potegujejo za črpanje evropskih sredstev,« razlaga Grilc.
Predstojnik Urada za družbene dejavnosti in razvoj Mestne občine Koper Timotej Pirjevec je izrazil skrb, da bi nova obveznost naložila dodatna administrativna dela občinski upravi v času, ko težko sprejemajo nove obveznosti. Grilc je prepričan, da gre za klasičen razvojni dokument, ki ni prezahteven, predvsem pa naj bi bil vsebinski in ne administrativen. Prepričan je, da je z dialoško usmerjeno aktivnostjo, ki bi povezala javne zavode, nevladne organizacije in samozaposlene, mogoče priti do relativno preprostega, a vsebinsko relevantnega dokumenta. Minister je potrdil tudi, da morajo poseben strateški dokument pripraviti tiste mestne občine, v katerih je kultura že pomemben element celovite mestne razvojne strategije.
Člane svetov čaka usposabljanje
Kar nekaj vprašanj na občinskih upravah se poraja tudi o določbi, ki se nanaša na obvezno usposabljanje in izobraževanje članov svetov javnih zavodov. Ti se bodo morali po novem enkrat na leto udeležiti seminarja, kjer se bodo seznanili s ključnimi spremembami na področju zakonodaje ter s ključnimi znanji, potrebnimi za opravljanje dela. Njihovo usposabljanje bo davkoplačevalski strošek, saj bo stroške in režijo prevzelo ministrstvo za kulturo, ki bo mrežo seminarjev organiziralo po večjih krajih v Sloveniji.
Večja usposobljenost članov svetov naj bi po Grilčevih besedah dajala podlago za reformo javnega sektorja, katere del bo prav povečanje pristojnosti in odgovornosti svetov zavodov. Cilj spremembe pa so predvsem bolj kakovostni sveti. »To je pravi način, da pokažemo, da je članstvo v svetih javnih zavodov s področja kulture resen posel,« je dejal Grilc. Meni namreč, da sveti pogosto ne opravljajo svojih nalog v polni meri. Da pri delu svetov pogosto škriplje, je slišati tudi iz vrst članov svetov. V njih naj bi pogosto delovali posamezniki s slabim poznavanjem funkcioniranja zavodov in njihovega finančnega poslovanja, delo svetov pa naj bi dodatno onemogočala še slaba komunikacija med svetom in direktorjem. Tu seveda nastopi paradoks, saj je svet najvišji organ upravljanja zavoda in torej tisti, ki nadzira delo direktorja. Grilc meni, da to kaže, da se sveti svojih nalog pogosto ne zavedajo. Na ministrstvu upajo, da bo določba vplivala tudi na premislek občin pri sestavljanju svetov, kamor bi po Grilčevo sodili posamezniki, ki so dovzetni za to, da se poglabljajo v problematiko javnih zavodov. Tudi pri vprašanju sestave svetov bi utegnilo koristiti strateško načrtovanje: »Če ustanovitelj ve, v katero smer naj se javni zavod razvija, potem bodo tudi člani sveta imeli dosti bolj jasna navodila in usmeritve, kako naj izvajajo svojo politiko glede letnih programov in srednjeročnih načrtov.«
Problem manjših občin in raznolikih kriterijev
Sicer pa so predstavniki mestnih uprav pokazali tudi na problem majhnosti mnogih občin, s čimer grejo z roko v roki skopi kulturni resursi. Minister se problema zaveda, kar je ponazoril z anekdoto: v neki manjši občini bi morala lokalni program za kulturo delati gospa, ki je seveda edina, ki pokriva kulturo in še vse preostale družbene dejavnosti, hkrati pa imajo v občini eno samo društvo, katerega predsednica je. To seveda s sabo nosi paradoks, ko sama sebi pripravlja razpise in nato piše poročila. Grilc je take občine pozval, da programe smejo oblikovati skupaj, kadar so ti kompatibilni.
Sicer pa so ministra predstavniki občin opozorili še na vprašanje kriterijev in meril. Predstavnik Mestne občine Celje Vlado Koželj je prepričan, da se kriteriji in merila pri konkretnem oblikovanju programov na razpisih med posameznimi občinami zelo razlikujejo. Grilc meni, da slovenski kulturi v resnici manjka ustrezen aparat za vrednotenje, vendar je prepričan, da bo tudi kriterije na razpisih lažje vzpostaviti, če bo občina pripravila in izvajala strategijo, kakor to predvideva novela ZUJIK.
