Poleg slikarstva, ki prevladuje pri njenem delu, je nedavno zasnovala tudi razstavni projekt Ready to Hang, ki ga je predstavila v Galeriji TIR v Novi Gorici, pred tem pa že na hrvaški Reki. Prek postopka svojega dela, v katerem sestavlja kompozicije iz fotografij na spletu, je raziskovala, kakšen status imajo digitalni printi industrijskih slik, ki jih ljudje uporabljajo za dekoracijo domov.
Pri samem slikarskem postopku, pa tudi pri načinu, kako Eva Lucija Kozak povezuje like, ki nastopajo v njenih slikah, je opazna izrazita distanca do naslikanih oseb. Kot slikarka ne prenaša podob iz lastne izkušnje, temveč išče stereotipne predstavnike in predstavnice družbenih protislovij, ki jih ne vrednoti, temveč to prepušča gledalcem in gledalkam. Predstavlja zelo znane družbene pojave in načine obnašanja, ki so množični, a hkrati učinkujejo na zelo individualni oziroma intimni ravni. Se vam je že kdaj primerilo, da bi v fizičnem življenju podobno kot v računalniškem vmesniku izbrisali, ponovno naložili ali razveljavili neko dejanje? O tem na primer med drugim pripoveduje letos nastala umetničina slika z naslovom Cheat Code. V drugih slikah se pogosto ukvarja z generacijskimi pojavi, predvsem z otroškimi liki, ki učinke sodobne kulture in tehnologije prevzemajo najbolj avtomatično. Prikazuje na primer njihovo učinkovitost ali nenehno zaposlenost, ki sledi enakim zahtevam po uspešnosti, kot jih imajo njihovi ambiciozni starši: slika otroke na povodcih; otroke, ki postajajo ne le nosilci blagovnih znamk, temveč tudi poosebljeni reklamni panoji; otroke, katerih igralniški digitalni svet se zdi bolj realen od fizičnega. Da naša pričakovanja niso nikoli svobodna ali sebi lastna, je med drugim prikazala tudi v okviru fotografskega projekta Pokliči me!, ki ga je predstavila na 12. feminističnem in queer festivalu Rdeče zore. V njem je raziskovala samopodobo žensk, ki iščejo partnerje s pomočjo zasebnih stikov. Oglaševalka z njimi namreč razkriva, kako želi biti videna telesno in značajsko. Umetnica se torej sprašuje, koliko sploh še ostane od individualizma, če so naše povsem intimne odločitve zavezane kulturnim pojavom.
