Festival, ki je najprej temeljil na ljudskih zgodbah, se je skozi leta vzpostavil kot osrednji nacionalni pripovedovalski dogodek. »Ključnega pomena, da je lahko festival obstal in se razvijal, je dejstvo, da je od vsega začetka njegov producent Cankarjev dom, ki je omogočil stabilnost in profesionalne pogoje dela. Festival je ključno pripomogel k promociji pripovedovanja in k razvoju novih pripovedovalcev,« pojasni programska vodja Špela Frlic. Bogat nabor vsebin sestavljajo različni žanri, med njimi miti, epi, avtorska literatura in resnične zgodbe. »Ko pripravljamo program, želimo vključiti tudi vsebino, ki je nastala skozi ustno izročilo in ki je morda že nekoliko pozabljena. Želimo preveriti, kako zveni v današnjem času. Ponuditi želimo dober izbor ljudskih pravljic tako iz slovenskega okolja kot tudi iz drugih delov sveta.« Do 25. marca bodo lahko ljubitelji dobrih zgodb prisluhnili številnim pripovedim, namenjenim odraslim, dva nastopa, Kralj Matjaž in Tam, na robu pravljice živi …, pa sta za otroško občinstvo, pravi Barbara Rogelj. »Jubilejno leto festivalskega dogajanja prinaša na naše odre zelo raznolike dogodke, zasnovane za različne ciljne publike z vrhunskimi pripovedovalci. Predvsem je bila vedno pomembna izbira pripovedovalcev, ki znajo s pripovedjo pričarati nove svetove in ustvariti tisto spokojno pozorno tišino, ki odlikuje takšen dogodek.«
Za publiko se ni bati
Aktivno se povezujejo z drugimi festivali po Evropi, letos pa zaradi pandemičnih razmer izjemoma niso vabili tujih pripovedovalcev, kot je bila to sicer navada. Kljub temu organizatorji ne dvomijo, da bo festival tudi letos pritegnil široko občinstvo. »Velika prednost našega festivala je zvesto občinstvo. Kot producentki se mi zadnjih deset let za publiko ni treba bati. Ustvarila se je skupnost, ki čuti veliko navdušenje in ljubezen do pripovedovanja. Glede na čas dogajanja je to tudi nekakšno praznovanje začetka pomladi,« razloži Rogljeva. Ambicija festivala je, da postane vseslovenski. Poleti bodo najbolj priljubljene produkcije predstavili tudi drugod po Sloveniji.
Špela Frlic že težko pričakuje današnji otvoritveni dogodek Večer srečnih začetkov, na katerem bosta Minca Lorenci in Nejc Cijan Garlatti poslušalce ponesla v zgodbe o nastanku sveta iz različnih kultur. »Pravljice, če so pravilno izbrane, so lahko z nekaterimi podobami, metaforami izredno natančne. Zagotovo lahko govorijo tudi o današnjem času.« Med avtorskimi dogodki je tudi Zidanje Skadra, eden najbolj pretresljivih epov iz zbirke Vuka Karadžića, ki ga bo interpretirala Irena Tomažin. »Ta ep je pretresljiv. Je poskus, kako deluje epska pesnitev v verzih danes na odru. Je srhljiva zgodba o žrtvovanju ženske, ki jo zazidajo zato, da lahko hiša, družba, grad stoji,« pove programska vodja. Zadnji dan bo sklenil zdaj že tradicionalni in najbolj priljubljen dogodek Večer resničnih zgodb, na katerem bo šest zanimivih osebnosti povedalo svojo avtobiografsko zgodbo.
V sožitju tišine
Ilustratorko letošnje vizualne podobe festivala Samiro Kentrić je navdihnil znak za tišino, kazalec, prislonjen na ustnice. Špeli Frlic se v duhu današnje dobe zdi lepo sporočilo, da morda v hrupu okoli nas potrebujemo malo tišine, da si lažje prisluhnemo. »Vsak pripovedovalec ve, kako močan je lahko trenutek, ko se med pripovedovanjem zgosti koncentracija v dvorani. Včasih nastane res gosta koncentracija tišine, ki jo lahko začutiš, kar je eden najlepših občutkov. Besede in tišina so dober par.« Vrhunski pripovedovalci znajo vmes puščati prostore tišine, da zgodba med občinstvom zadiha, da se misel usede in odzveni. Tudi Barbara Rogelj meni, da se danes premalo poslušamo in tudi slišimo. Prepričana je, da nas lahko tega naučijo ravno zgodbe: »Potovanje po notranjih svetovih vedno prispeva k razumevanju drugih in možnosti vpogleda vase. Zelo spoštujem arhetipske pripovedi, znotraj katerih lahko človek v teh krutih časih najde življenjsko moč in pogum, da gre naprej. Dobro izbrana pripoved najde pot globoko v našo notranjost.«
