Več kot 500 izvedenih izobraževanj, mentorstev, mreženj, mednarodnih predstavitev za ustvarjalce, podjetja in druge uporabnike, skoraj 500 vključenih podjetij, skoraj 250 tisoč udeležencev, ustvarjalcev, samozaposlenih, zasebnih in nevladnih organizacij, več kot 200 inovativnih izdelkov in storitev v razvoju, več kot 60 novih zaposlitev v kreativnih industrijah, 166 izbranih projektov in storitev na razpisih, na katerih so na ministrstvu za kulturo v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) odobrili več kot štiri in pol milijone evrov sredstev. Tako je strnjen v številke videti del programa in delovanja CzK-ja, ki si ga obiskovalec lahko v celoti ogleda na uvodni infografiki v Palači Cukrarna, kjer stoji razstava Ustvarjeno v Sloveniji, poleg katere k ogledu v tem začasnem ljubljanskem razstavišču sicer vabi tudi spremljevalna razstava BIO27.
Povezovanje KKS z gospodarstvom
Razstava Ustvarjeno v Sloveniji, ki predstavlja, kot pravi vodja Czk-ja Anja Zorko, le manjših del vsega, kar so naredili v zadnjih petih letih, odkar pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje obstaja interdisciplinarna platforma, ki tvori podporno okolje za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter skrbi za njegovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi sektorji, prikazuje delovanje centra po posameznih vsebinskih sklopih. V prvi sobi pregledne in atraktivne postavitve, ki je nastala v sodelovanju z Vidic Grohar arhitekti, tako vstopimo v kuriran nabor najrazličnejših prototipov, produktov in storitev, ki so bili izbrani na javnih razpisih ministrstva za kulturo med letoma 2019 in 2021. »Ko smo leta 2016 na povabilo ministrstva za kulturo v MAO pripravili program Centra za kreativnost, smo njegovo delovanje zasnovali skozi dva ključna ukrepa – programske aktivnosti za razvoj sektorja, ki jih izvaja MAO, in javne razpise za financiranje razvoja inovativnih izdelkov in storitev s področja KKS, ki jih izvaja ministrstvo za kulturo,« pojasnjuje Anja Zorko. Ob čemer dodaja, da so se zavedali, da »za razvoj sektorja ni dovolj samo izvajanje podpornih programov, temveč smo želeli ustvarjalcem, ki delujejo na presečišču med kulturo in gospodarstvom, v tej izmuzljivi coni, ki ni klasična kultura, hkrati pa je gospodarstvo ne prepoznava kot klasične gospodarske dejavnosti, zagotoviti posebej za to področje prilagojene javne subvencije.« Tako so na pobudo MAO na ministrstvu za kulturo v sodelovanju s CzK zasnovali letne razpise, na katerih so z nepovratnimi sredstvi v treh sklopih spodbujali razvoj idej in prototipov, rast in širitev kreativnih podjetij, organizacij in zavodov ter povezovanje tradicionalnih gospodarskih panog s kreativci. Pri čemer na razstavi sprehod med razstavljenimi prejemniki razpisov pokaže tudi širino sektorja, ki obsega več kot 14 različnih področij, od arhitekture, oblikovanja, dediščine, glasbe, mode, gledališča in drugih. Poleg tega pa je na razstavi predstavljeno tudi, kako vitalen je KKS v odzivanju na družbene probleme, zaradi česar ne manjka poudarka na trajnostnih rešitvah.
Od svetil do trajnostne mode
Eden od izdelkov na razstavi, ki naslavlja okoljsko problematiko, so tako denimo kopalke Swimsor, narejene iz econyla, recikliranega najlona zavrženih ribiških mrež, kar v izboru niti ni edini primer trajnostne mode. Predstavljen je tudi Zadrugator, ki se ukvarja z vprašanjem alternativne stanovanjske preskrbe in razvija modele novih stanovanjskih sistemov. Del razstave je tudi svetilo Pendulum iz recikliranih pet-plastenk oblikovalca Mateja Štefanaca, ki jo je CzK še z drugimi inovativnimi izdelki slovenskih oblikovalcev predstavljal na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu, kjer je bila pričujoča luč v oblikovalski reviji Design Wanted izbrana za enega od desetih najboljših projektov in gre zdaj v proizvodnjo ter bo njena prva serija, proizvedena že letos decembra. »Primer tega svetila, ki je dobil subvencijo na razpisu, je dober pokazatelj, kako lahko tudi majhne finančne spodbude ustvarjalcem pomagajo, da razvijejo ideje in jih lansirajo na trg,« pravi Anja Zorko. Pri tem opozori še na en rezultat, ko pravi, da je »lep primer tega, kako je finančna podpora pomembna tudi za majhna kreativna podjetja, razvoj modnega podjetje Just A Corpse Uroša Belantiča, ki je na razpisu dobil subvencijo 40 tisoč evrov, kar je pripomoglo k temu, da so od prej dveh zaposlenih zdaj zaposlili 12 ljudi in v času pandemije covida-19 za kar petkrat povečali prodajo.«
Od mreženja do izobraževanja
Vzpostavitev partnerske mreže z več kot 35 kulturnimi in kreativnimi organizacijami, ki delujejo na različnih področjih, internacionalizacija, izobraževanje in raziskovanje so prav tako pomemben del do zdaj prehojene poti CzK-ja. Zato se tudi tem vsebinam posvečajo na razstavi, kjer je med drugim predstavljen tudi program Made in Slovenia. Ta je nastal v sodelovanju z vodjo programa Czk in kustosinjo Miko Cimolini. Pod njegovim okriljem so znak odličnosti do danes podelili 113 izdelkom, s katerimi CzK ustvarja kolekcijo, ki v svetu promovira dobro slovensko oblikovanje, trajnostna načela ter prispeva k sodelovanju med kreativnim in gospodarskim sektorjem s ciljem doseganja družbenega napredka, razvoja inovativnih izdelkov, storitev in prepoznavnost slovenskih blagovnih znamk.
Domača in mednarodna priznanja
Delovanje CzK-ja je bilo do sedaj prepoznano že tako v domačem kot v mednarodnem okolju. Center je lani prejel nacionalno nagrado za spodbujanje podjetništva, ki jo Evropska komisija podeljuje v okviru nagrade European Enterprise Promotion Awards in bil v konkurenci 450 organizacij in podjetij iz držav Evropske unije, edini s področja kulture ali kreativnosti, tudi med finalisti za vseevropsko priznanje v tej kategoriji. Poleg tega je aktiven v različnih evropskih mrežah in projektih, ki omogočajo dostop do dodatnih evropskih sredstev za slovenske ustvarjalce.
