V petek se je v Galeriji Alkatraz pod kuratorsko taktirko revije Stripburger odprla večmedijska skupinska razstava Holyburger, ki izhaja iz istoimenske stripovske antologije in obiskovalce vabi k premisleku o umetnosti, (slepi) veri ter izmuzljivi resničnosti. Sodelujejo Rikke Villadsen, Lukas Verstraete, L. L. de Mars ter domači umetniki Nika Erjavec, Domen Finžgar, Marko Kociper in Andrej Štular. Razstava je del festivala Tinta in antologijo dobesedno prevaja v prostor: knjiga kot sveti predmet se razpre v razstavno izkušnjo, v kateri se prepletajo avre, artefakti in telesnost pogleda.
Od knjige k razstavi
Holyburger je najprej knjiga: mednarodna stripovska antologija, zasnovana kot »sveta knjiga stripa«, ki si drzne zarisati svoj »kanon« – od stvarjenja do konca sveta – in ga soočiti s protislovji sodobnosti. Uredniška gesta je programska in praktična hkrati: iz knjige naredi izhodišče za razstavo, iz branja pa telesno, prostorsko izkušnjo. To na kratko povzame Katerina Mirović, soustanoviteljica Stripburgerja: »Holyburger, najnovejša mednarodna stripovska antologija, ni le 'sveta knjiga stripa', temveč služi tudi kot izhodišče za večmedijsko razstavo. Sedmerica domačih in mednarodnih ustvarjalcev skozi različne medije odpira vprašanja o vlogi in vrednotenju umetnosti ter pomenu verovanja v sodobni družbi. Stripovska dela Domna Finžgarja in Rikke Villadsen izpostavljajo pomen in vrednost izvirnika oziroma originalnega umetniškega dela ter razkrivajo proces njegovega nastajanja. Francoski stripovski avtor in teoretik L. L. de Mars se je podal na raziskovanje umetnin iz Narodne galerije kot svetega mesta slovenske umetnosti, kjer so shranjene najdragocenejše 'svetinje naroda'. Belgijski stripar Lukas Verstraete je s serijo grafik predstavil novodobne 'svetnike' umetnosti, Marko Kociper pa se je z ilustracijami iz novega stripovskega albuma Butalci v stripu 3 spopadel z butalsko 'krivo vero'. Razstavo zaokrožujejo ready-made objekti in asemblaži s sveto ikonografijo vsestranskega umetnika Andreja Štularja.«
Ključ knjige – in s tem razstave – je, da svetost razume kot odprto vprašanje, ne kot dogmo. Umetniški vodja projekta Domen Finžgar izpostavi motivacijo platforme: »Prvotna ideja je bila, da se ustvari skupina ljudi, ki bo preizpraševala trenutne ideje svetosti, saj vidimo, da svet trenutno potuje v napačno smer. Strip je medij, ki omogoča, da se sporočilo ne zamaže zaradi prevoda, predvsem ker temelji na slikovnosti in je zato univerzalen medij. Osrednji del projekta je sveta knjiga stripa, od stvarjenja do konca sveta. Pozornost pa smo namenili tistim temam, ki jih religije morda spregledajo, kot so recimo pravice žensk. Zato v Holyburgerju ne govorimo več o sinu Boga, temveč o hčeri Boga.«
Svetloba in materiali
V Alkatrazu se knjiga »odveže vezave« in postane polje medijev. Razstavni lok odpre vprašanje izvirnika – njegove avre, procesa, statusa – ter ga razpne med neposrednost stripa in prostorsko izkušnjo. Posebno os da razstavi svetlobno-kinetično-zvočna instalacija Nike Erjavec, ki svetost prestavi v register zaznave – v to, kar vidimo (ali mislimo, da vidimo). »Gre za nadelavanja mojega raziskovanja vizualnih oziroma optičnih motenj. Luči oziroma svetlobni objekti, ki jih vidite na razstavi, se nam kažejo v svetlobi, ki obstaja samo v naši zavesti. Gre za belo svetlobo, ki se v naši zaznavi zmeša, zaradi časa, ki ga oko potrebuje, da skomunicira svetlobo iz okolja. Če na hitro premaknemo glavo, pa lahko vidimo v teh svetlobnih objektih mavrico. Prav tako so moja svetlobna dela mešana z objekti konstrukcijskih, potrošnih, gradbenih materialov, ki so označevalci naše trenutne kulture, in na njih lomim svetlobo. Te materiale pa imam, ker smo leta 2020 prvič presegli vse živo in bivanjsko na planetu z gradbenimi materiali.«
Holyburger v Alkatrazu zareže natančno tja, kjer se knjiga in razstava srečata: v vprašanje, kako danes razumemo »sveto« in kakšno težo mu dajejo podobe, materiali in telesna izkušnja gledalca. Med antologijo kot »sveto knjigo stripa« in njenim prostorskim razprtjem nastane prehod, po katerem obiskovalec hodi med izvirniki, grafikami in svetlobnimi objekti ter preverja lastna verovanja, dvome in navade pogleda. Razstava, ki je del festivala Tinta in bo na ogled do konca meseca, nazorno pokaže, da strip ni le pripoved, temveč miselni aparat – in da se vprašanja umetnosti, vere in resničnosti danes najjasneje izrišejo prav v njihovi medsebojni napetosti.
