Mitnice so bile stavbe, v katerih so mitničarji pobirali mitnino, neke vrste carino na območju notranjega prometa v habsburških dednih deželah. Višina mitnine je bila odvisna od vrste blaga, ki so jo tovorili ali prevažali. Stavba senožeške mitnice stoji na strateško pomembni lokaciji nekdanje trgovske poti med Trstom in Ljubljano. Bila je obvezna postojanka za vse, ki so tovorili blago. Razen seveda za tiste, ki so raje tvegali in se ji izognili. »Pomembna značilnost zgodovine podeželja na Slovenskem je, da se zelo veliko kmečkega prebivalstva ni preživljalo samo od kmetijstva, torej od svojih pridelkov, temveč so si položaj poskušali izboljševati tudi z drugimi dejavnostmi, ki so jim prinašale dodatni dohodek. Tega niso počeli, ker bi bili nujno revni, tak je bil pač sistem kmečke ekonomije pri nas,« pojasni zgodovinar in dekan Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Aleksander Panjek, ki je tudi vsebinski koordinator razstave v novem Muzeju tovorništva in prevozništva.
