Glavna oltarna slika Marija z detetom in svetniki je nastala v 16. stoletju izpod čopiča pomembnega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, in sicer po naročilu samostanske cerkve sv. Frančiška v Piranu leta 1518. Na sliki lahko poleg Marije in deteta vidimo svetega Ambroža, Petra, Frančiška, Antona, Klaro in piranskega zavetnika svetega Jureta.
Znano je, da si je Carpaccio med drugim skiciral podobo Pirana, zaradi česar so na sliki tudi nekateri prepoznavni mestni elementi tedanjega časa. »Carpaccio je bil pozoren opazovalec, očaran z vsem, kar vidi, in zdi se mu nujno, da mora to izkušnjo fiksirati, poskrbeti, da ostane zapisana v spomin, iztrgana uničujočemu pohodu minevanja. Ni bil odkritelj, eden tistih, ki napovedo novo dobo, se poistovetijo z miselnimi preobrati, utelešajo nove vrednote. Bil je preprosto človek, zvest samemu sebi, svojim izbiram, svojim sanjam. In prav zato, ker si nikoli ni domišljal, da je nekaj več, je bil in ostal popolnoma izviren, prepoznaven in nezamenljiv,« je za Dnevnik leta 2023 zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič ob razstavi Carpaccievih del v Benetkah.
Iz Italije vrnjena slika je za piransko cerkev velik dogodek in znak prijateljstva ter razumevanja s strani italijanskih strokovnjakov, nosilcev oblasti in minoritov v Padovi, ki so ves ta čas sliko hranili ter zanjo lepo skrbeli.
Na ogled do nedelje
Umetnina je bila, tako kot številne druge, iz cerkve odstranjena, da ne bi bila med vojnimi spopadi, leta 1940, uničena. Spravili so jo v vilo Manin, ki je takrat služila kot zatočišče umetnin iz Julijske krajine, Furlanije in Istre. V vili, ki jo je imel v lasti tedanji grof Leonardo Manin, so jo hranili in varovali tri leta, nato pa jo konec oktobra, leta 1943 prestavili v samostan v Padovi, kjer so zanjo skrbeli ves ta čas. Jugoslovanske in slovenske oblasti so si dolgo prizadevale, da bi se umetnine vrnile nazaj, a se je vedno kje zapletlo. Po dolgi prehojeni poti se je Carpaccievo delo včeraj dopoldne vendarle vrnilo k prvotnemu lastniku v Piran. To je bil velik dogodek, saj gre za eno najpomembnejših umetnin v Istri. Včerajšnji dan je tako pospremila slovesna prireditev, s katero so vrata cerkve odprli za javnost. Slika bo v samostanski cerkvi sv. Frančiška na ogled do nedelje, nato pa jo bodo odpeljali v ljubljanski restavratorski center.
»Carpaccievo slikarstvo razkriva jasno prepoznavno ustvarjalno osebnost, čeprav hkrati kaže na številne skupne značilnosti z beneško slikarsko miselnostjo tedanjega časa. Če jo primerjamo s podobami, ki so sočasno nastajale v Firencah, je razlika v načinu izražanja očitna: medtem ko so toskanski mojstri poudarjali plastičnost, natančno risbo in dramatičnost prizorov, so Benečani bolj umirjeni, njihove kompozicije so prej statične kot dinamične, a zato barve bolj sijoče in površine svetlejše,« je Brane Kovič še zapisal o umetniku, ki je svoja najpomembnejša dela ustvaril v času velikega razcveta beneške republike, ko je ta veljala za mogočno pomorsko in trgovsko silo ter izstopajoče kulturno središče. »Morda je bolj kot drugi renesančni umetniki prepoznal bistvo 'beneškosti', spektakularnosti in mitologije države na vrhuncu ekonomske moči in kulturnega razvoja,« še piše Kovič.
