Mesto žensk se je začelo že septembra s predfestivalskimi dogodki na temo starševstva, danes pa se festival začenja tudi uradno. Trajal bo do 18. oktobra, razstavi v Galeriji Škuc in Mali galeriji BS pa bosta na ogled še do 30. oktobra.
Osrednja nit festivala je tridesetletna zgodovina društva Mesto žensk, ki je od leta 1996 organiziralo 30 festivalskih edicij ter hkrati postalo osrednja platforma za feministično umetnost v jugovzhodni Evropi in aktiven del globalnih feminističnih mrež. Na razstavi Arhivi v ospredju: 30+ let Mesta žensk v Galeriji Škuc je na ogled razpršen arhiv društva (ki ga lahko vsakdo še dopolnjuje s svojimi spomini), vanj pa so vpeta nova dela umetnic Sanje Iveković, Larisse Sansour in Sørena Linda, Coco Fusco, Stephanie Seibold ter Marije Mojce Pungerčar. Vsaka umetnica se arhivov loteva drugače – od ohranjanja premalo slišanih glasov do utopičnih vizij prihodnosti.
Ob razstavi bo bogat spremljevalni program, med drugim okrogla miza v sodelovanju z Jesensko filmsko šolo Arhiv kot upor: kvir spomin in spominski aktivizem ter projekcije filmov Y (Matea Kovač) in Življenje ni pesem s Havajev (Dana Budisavljević). Razstavni del se povezuje z Malo galerijo BS, kjer je v fokusu delo umetnice Barbare Kozłowske, pionirke performansa na Poljskem. Njena postkonceptualna praksa se navezuje na performanse mlajših umetnic Anne Kalwajty, Lučke Centa, Ive Suhadolnik Gregorin in Anite Wach.
Mesto žensk danes
Sedem performansov bo letos tvorilo jedro festivala. Premiero bo doživela predstava Extima#4: Življenjski prostor Olje Grubić. Umetnica nadaljuje svoj cikel Extima (produkcija Via Negative), performans pa si je tokrat zamislila kot živo (ekološko) instalacijo, v kateri scenski elementi krčijo prostor gledalke in gledalca, kot naš življenjski prostor čedalje bolj krčijo smeti. Zgodila se bo še ena festivalska premiera, Umetnost življenja: Umor na podeželju avtoric Barbare Kukovec, Katarine Stegnar in Urške Brodar. Gre za nadaljevanje predstave Kuharice sestre Barbare, kjer so se ustvarjalke spraševale, kako lahko umetnost nagovarja strukturno medpartnersko nasilje na slovenski periferiji. Tokrat ga tematizirajo skozi medij gledališča (v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem). Ljubljansko premiero pa bo doživela predstava Don Kihot, ki je bila sen v režiji Žive Bizovičar in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj. Za izhodišče je režiserki služil istoimenski roman iz leta 1986 ameriške pisateljice Kathy Acker, kjer tematizira kvir zgodovino, gre pa za prvi prevod te avtorice v slovenščino (prevajalec, avtor dramatizacije in dramaturg uprizoritve je bil Nik Žnidaršič).
Umetnica Barbara Kapelj zadnji dve leti raziskuje zgodovino kamnolomk, maskulinizíranega poklica, ki so ga in ga še vedno opravljajo tudi nekatere ženske. S performansom oziroma recitalom Kamnolomke bo umetnica s sodelujočimi zgradila ženski zemljevid Krasa, kjer tudi ženske opravljajo ta težaški poklic. Mlada izjemna plesalka Patricija Crnkovič pa bo v Španskih borcih v predstavi Čigave oči? zrla skozi moški pogled na žensko ospoljeno telo. In jaz komaj diham je predstava treh mladih gledaliških umetnic Katje Gorečan, Katje Markič in Rine Pleteršek, v kateri se ukvarjajo s tesnobo, stisko in začaranim krogom paničnih napadov. Obljubljajo tudi senzorično in gibalno gledališko izkušnjo.
Uspešnice, filmi, glasba
Del festivalskega programa bo ponovitev predstave 55. Člen Tjaše Črnigoj, kjer razglablja o členu v ustavi, ki pri nas še vedno omogoča svobodo žensk pri odločanju o rojstvu otrok. Na ogled bo tudi festivalska uspešnica iz zadnjih osmih let Sine Nataše Živković, ki govori o kviranju spola v tradicionalni družbi (ravno danes predstava gostuje tudi na Reki).
Filmski program se vrača k začetkom festivala. V fokusu bo umetnost Meredith Monk, ogledalo se bo dokumentarec Meredith Monk: mozaik, gostja razprave bo filozofinja in filmska kritičarka Hélène Frappat. Za celjsko občinstvo bodo predvajali film Dekleta ne jočejo Sigrid Klausmann in Line Lužytė. Pred projekcijo bosta kuratorki Maja Hodošček in Irena Borić popeljali po razstavi Upor telesa v Centru sodobne umetnosti Celje.
