Japonski festival je impozantna skulptura iz hrastovega lesa, visoka več kot šest metrov in sestavljena iz devetih vertikalnih elementov, pritrjenih na osrednji nosilec. Njen avtor, japonski kipar Eisaku Tanaka, jo je ustvaril leta 1961 na prvem mednarodnem simpoziju Forma viva v Kostanjevici na Krki in tako predstavlja nekakšen simbol kostanjeviškega parka skulptur. Ker so se pred nekaj leti začeli kazati znaki pospešenega propadanja, so se v kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca odločili za njeno temeljito prenovo.
Obsežna in kompleksna prenova
Potem ko so uspešno pridobili sredstva na razpisu ministrstva za kulturo, so se septembra lani najprej lotili temeljitih raziskav, nato pa v začetku letošnjega leta kip demontirali in se na podlagi ocene razkrojenosti lesa lotili obsežnega konservatorsko-restavratorskega dela, ki so ga zaključili jeseni. »Naš park Forma viva je med vsemi štirimi tovrstnimi parki v Sloveniji najbolj ranljiv, saj je pri nas material les, ki zaradi meteoroloških in drugih vplivov tudi najhitreje razpada. Zato je nekaj skulptur že propadlo do uničenja in jih ni več,« pravi direktor Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović. Na razpis so se prijavili, ker gre za simbolno skulpturo, pa tudi zato, ker je to skulptura velikih dimenzij, kar je pomenilo, da bo poseg zelo kompleksen in obsežen.
Pri projektu so tako sodelovali statiki, specialisti za les z zavoda za varstvo kulturne dediščine, restavratorji, konservatorji. Restavriranje Japonskega festivala je sicer pilotni projekt obnove lesene skulpture na prostem. V preteklosti je bil deležen le sprotnega vzdrževanja, leta 2020 pa so ugotovili, da se dotrajana skulptura tudi že močno nagiba. Osrednji, nosilni steber je bil namreč že zelo propadel, je dejal mizar Stanko Peterlin. Zadevo so rešili tako, da so kip demontirali, ga prestavili v delavnico, posušili ter očistili mahov in lišajev, ki so se nabrali skozi leta, steber pa »zapolnili« z lesenim vstavkom. Izkazalo se je tudi, da so bile priprave lesa na prvih simpozijih Forma vive mnogo bolj sistematične, kot so danes, je povedala odgovorna konservatorka z ljubljanske območne enote ZVKD Marija Režek Kambič. »Morda je tudi zato kip zdržal tako dolgo,« je dejala.
Več kot 130 skulptur
Skupni stroški obnove skulpture so znašali 50.000 evrov, od tega je nekaj več kot 40.000 evrov zagotovilo ministrstvo za kulturo, ostalo pa galerija. Od leta 1961 do danes je na kostanjeviški Forma vivi nastalo 135 lesenih skulptur, med njimi je še kar nekaj takih, ki bi bile potrebne prenove, da bi jih zaščitili pred propadom. Po Milovanovićevem mnenju bi bilo treba k problematiki pristopiti na višji, državni ravni, saj je navsezadnje Forma viva od leta 1999 zaščitena kot kulturni spomenik državnega pomena. Zato je, kot pravi, treba izdelati načrt, po katerem bi se park skulptur sistematično vzdrževal.
To sicer ni prva skulptura, ki so jo restavrirali. Nekaj kipov so popolnoma rekonstruirali, nekaj so jih restavrirali avtorji sami, Japonski festival pa je prva skulptura, ki so jo restavrirali sistematično, s sodelovanjem več različnih strokovnjakov. »Morda bi lahko bila pot za naprej ta, kot smo jo ubrali na lanski Forma vivi, ko smo povabili dva kiparja, da sta restavrirala svoja dela, eno skulpturo pa sami rekonstruirali. Seveda pa je vse odvisno od odobrenih sredstev,« še pravi Milovanović.
