Statistični urad RS (Surs) je lani izvedel raziskavo o socialni in kulturni vključenosti, v kateri so prebivalci, starejši od 16 let, med drugim odgovarjali, koliko prireditev in kulturnih znamenitosti so obiskali v zadnjem letu. Vsaj eno kulturno ali zgodovinsko znamenitost si jih je ogledalo 41 odstotkov, 15 odstotkov pa več kot tri. Najbolj obiskani so bili gradovi, cerkve, palače ter muzeji in galerije. Med obiskovalci jih je bilo največ iz starostne skupine 25 do 44 let, najmanj pa starih 65 let ali več. Med moškimi in ženskami ni bilo velikih razlik.
Tretjina (33 odstotkov) je odšla na vsaj eno od kulturnih prireditev; 23 odstotkov jih je obiskalo do tri, 10 odstotkov pa več kot tri. Najbolj priljubljeni so bili koncerti, sledile so gledališke predstave. Ženske so si kulturne prireditve ogledale v nekoliko večjem odstotku kot moški, kažejo podatki Sursa. Kino jih je vsaj enkrat obiskalo 22 odstotkov, v največjem odstotku pa so ga obiskovali mladi od 16 do 24 let, medtem ko je šlo v kino le pet odstotkov starejših od 65 let.
Vsaka peta oseba si je v živo ogledala vsaj en športni dogodek oziroma. tekmo. Športne prireditve so bile bolj zanimive za moške, saj jih je bilo 27 odstotkov na vsaj enem od takšnih dogodkov, medtem ko je športne priredite obiskalo 14 odstotkov žensk.
Na upad obiskov v veliki meri vplival covid-19
V primerjavi z letom 2015, ko so prav tako merili socialno in kulturno vključenost, je zaznati upad pri vseh obiskih oziroma ogledih. Najbolj se je zmanjšal delež tistih, ki so obiskali vsaj eno kulturno prireditev, za 24 odstotnih točk, najmanj pa delež oseb, ki so si ogledale vsaj eno od kulturnih ali zgodovinskih znamenitosti (za tri odstotne točke). Na ogled prireditev ter kulturnih ali zgodovinskih znamenitosti je sicer v veliki meri vplival covid-19, še ugotavlja raziskava. Skoraj petina jih je filme in športne dogodke raje spremljala po televiziji ali prek spleta.
Medtem ko je bilo obiskov kulturnih prireditev manj, pa med prebivalci povezanost s prijatelji in sorodniki ostaja velika. Lani jih je bilo vsak teden v stiku s prijatelji prek sms-sporočil, po telefonu ali prek spleta 71 odstotkov, od tega 28 odstotkov vsak dan. Ta delež se je v primerjavi z letom 2015 povečal za štiri odstotne točke, prav tako tudi delež prebivalcev, ki so bili vsak teden v stiku s sorodniki (68 odstotkov). S prijatelji so bili najpogosteje v stiku mladi.
V živo pa se je s prijatelji vsak teden družila polovica vprašanih, najpogosteje mladi od 16 do 24 let (78 odstotkov). S sorodniki pa se je družilo 49 odstotkov starejših od 65 let.
