Jubilejna edicija festivala Indigo, ki ga v Cukrarni organizirajo Muzej in galerije mesta Ljubljane, bo skozi predavanja, pogovore in glasbene performanse razpirala vprašanja, kako se kot posamezniki in družba odzivamo na vse bolj zatemnjen svet, v katerem se zdi, da imajo »temna dejanja« vse manj ustreznih posledic. »Sodobni človek je nenehno izpostavljen informacijskim obremenitvam, konfliktom in kriznim situacijam – vojnam, podnebnim spremembam, politični nestabilnosti in ekonomski negotovosti. V tej luči je 'dark mode' simbol umika, zaščite in iskanja olajšanja. Tako kot temen zaslon varuje oči, skušamo tudi sami najti načine, kako omiliti bolečino in utrujenost, ki ju prinaša sodobno življenje. Tema postaja način preživetja,« so besede umetniškega direktorja festivala Indigo Blaža Peršina. Tema letošnje izdaje presega svojo digitalno izvorno rabo. »Dark mode« v tem kontekstu postane metafora časa, v katerem svetloba ni samoumevna, temveč stvar izbire, odpora ali vsaj začasnega umika.

Prepoznati svetlobo

Tridnevni program, od 8. do 10. oktobra, bo gostil več kot dvajset domačih in tujih ustvarjalcev, mislecev in izvajalcev, ki prihajajo z različnih področij, od sodobne umetnosti in oblikovanja, filozofije, literature do eksperimentalne glasbe. Festival se bo v sredo začel s predavanji treh prepoznavnih oblikovalcev, ki bodo vsak s svojega zornega kota osvetlili vlogo vizualne kulture v času negotovosti. Dela Slavimirja Stojanovića so znana kot mešanica švedskega minimalizma in balkanske senzibilnosti v bogatih, a preprostih podobah s pridihom humorja v slogu Monty Pythona. Richard Turley je grafični oblikovalec in kreativni direktor, najbolj znan po prenovi vizualnih strategij revije Bloomberg Businessweek in televizijske mreže MTV. Njegov slog je prepoznaven po krepki tipografiji, brezobzirnem oblikovanju, provokativnosti in ignoriranju konvencionalnih mrežnih struktur. Laurenz Brunner je glavni urednik, kreativni direktor, oblikovalec in »tipografski terapevt« Source Typa. Specializiran je za uredniško in komunikacijsko oblikovanje, oblikovanje vizualnih identitet in pisav. Po pogovoru bosta sledila nastopa Maje Osojnik in Félicie Atkinson, ki v svojih delih prepletata zvočno poezijo, šum, spomin in eksperiment.

Sodobni človek je nenehno izpostavljen informacijskim obremenitvam, konfliktom in kriznim situacijam – vojnam, podnebnim spremembam, politični nestabilnosti in ekonomski negotovosti. V tej luči je “dark mode” simbol umika, zaščite in iskanja olajšanja.

Blaž Peršin, direktor festivala Indigo

Četrtek bo v znamenju angažiranih razmislekov o politiki, resnici in družbeni pravičnosti. Pogovor z Nour Abuzaid iz kolektiva Forensic Architecture, ki je multidisciplinarna raziskovalna skupina na Goldsmiths, Univerzi v Londonu, bo razkril, kako arhitektura in mediji služijo kot orodje za razkrivanje nasilje. Sledil bo dialog z novinarjem, pisateljem in kolumnistom Borisom Dežulovićem in kulturologom Aljošo Pužarjem. Isti dan je na sporedu še pogovor s filozofom Aaronom Schusterjem in filozofom ter psihoanalitikom Mladenom Dolarjem. Glasbeni del večera bosta zaznamovala performansa Colina Selfa in kultnega elektrodua Dopplereffekt.

Stičišče kritične misli

V petek bodo festival zaokrožili z literarnim pogovorom med Vincenzem Latronicom, ki je bil letos z romanom Popolnosti uvrščen v ožji izbor za mednarodnega bookerja, in pisateljico ter publicistko Manco G. Renko. Sledili bodo razmisleki Henriette Moore in Renate Salecl o sodobnem doživljanju blagostanja in družbenih struktur. Večer bodo sklenili še zadnji nastopi Valentine Magaletti in Nídie, avdiovizualni projekt Friction s Slikbackom, Malt Disneyjem in Tasyo ter zaključni DJ-set Babilonske.

Ob spremljevalnem programu, ki vključuje tridnevni pop-up založbe Shelter Press, se Indigo še naprej razvija v stičišče umetnosti, zvočnih popotovanj in kritične misli. Letošnji cilj vsega dogajanja ni le razmislek, kaj pomeni živeti v temi, temveč skozi umetnost in dialog ponovno prepoznati svetlobo.

Priporočamo