Retrospektiva Animirani film in ples, ki jo je za letošnji mednarodni festival Animateka zasnovala mednarodna kuratorska ekipa, bo osvetlila vzajemni odnos med tema umetniškima oblikama, ki izhajata in temeljita na gibanju. Kot so poudarili selektorji, je ples edinstven v tem, da »plesalčev izraz sloni izključno na gibanju telesa, medtem ko plesalec v animiranem filmu svojo 'fizioresničnost' dolguje animatorju kot stvaritelju plesalca in plesa«.
Najprej o teoretskih okvirih
Za uvod v obširen program retrospektive bo danes poskrbela okrogla miza v Slovenski kinoteki, na kateri bodo Igor Prassel, Milen Alempijević, Rok Vevar in Jedrt Jež Furlan predstavili teoretske okvire součinkovanja med umetnostmi. Pogovoru bo sledila projekcija dokumentarnega filma Zapoznela premiera (Zapazdavshaya Premiera, 2003), v katerem se je režiser Viktor Bočarov poklonil življenju in delu Aleksandra Širjajeva (1867–1941). Širjajev je bil ugleden karakterni plesalec Marijinskega gledališča, vodja vaj Mariusa Petipaja in avtor prve metode poučevanja karakternega plesa na svetu. Svoje filmske poskuse je začel v prvem desetletju 20. stoletja – ustvaril je dokumentarne filme, miniature plesa in igre, risane animirane filme in animacijo lutk – ter z njimi na novo napisal zgodovino svetovne produkcije animiranega filma.
Film Zapoznela premiera, ki vsebuje domala ves animacijski opus Širjajeva, je premiero doživel na festivalu Ruskega državnega filmskega arhiva Gosfilmofond januarja 2004, ko je postavil zgodovino ruskega filma in animacije lutk na glavo, saj je dotlej za avtorja prve animacije lutk na svetu veljal Ladislav Starevič.
Od zlate dobe Hollywooda naprej
Po besedah Milena Alempijevića se lahko izvor plesa pojasnjuje kot izraz človekove imanentne potrebe po preseganju omejitev fizikalnih zakonov, ki si podjarmljajo telo, drznost animatorjeve ideje pa pomeni pomikanje meja telesa še dlje, saj je kot nekakšna »zavestna naložba v potencial vedoželjnosti telesa, ki bi se v nekem imaginarnem trenutku lahko osvobodilo omejitev realnega sveta«. Oboje na izjemen način ponazarja vizualni esej Pas de Deux (1968) pionirja animacije Normana McLarna, ki bo prikazan v nadaljevanju programa. Črno ozadje, pred katerim se odvija baletna koreografija, preskuša gledalčevo percepcijo časa in prostora, McLarnove figure pa ustvarjajo vtis »samozadovoljstva in na tak način ilustrirajo Merleau-Pontyjevo tezo o telesu kot središču vesolja, o telesu, ki svoje sledi prevaja v resničnost«.
Program retrospektive bo ponudil tudi sklop Hollywood pleše, ki bo predstavil filme, ustvarjene v 20. in 30. letih preteklega stoletja – med njimi Disneyjevo burlesko Skeletni ples, kratki film Hollywood se zabavaTexa Averyja, v katerem filmske zvezde plešejo jive, in rotoskopsko animacijo Dava Fleischerja z Betty Boop v glavni vlogi.
Ples tudi v živo
Prav poseben sklop, ki je nastal v sodelovanju z Društvom za sodobni ples Slovenije, bo namenjen kratkim koreografskim filmom – ti Koreografski izseki (Choreographic Captures) za predstavljanje umetniških zvrsti filma, plesa in koreografije uporabljajo nekonvencionalna sredstva. Preostali program bo ponudil kratke animirane filme, ustvarjene v zadnjih dveh desetletjih, ki so se plesa in animiranega filma lotili na zelo raznolike načine in so prispevali k novim mejnikom – tako tehničnim kot estetskim – obeh medijev.
Ob koncu festivala pa se bo součinkovanje medijev preselilo še na oder, saj si bo mogoče v kulturnem centru Španski borci ogledati dve predstavi, in sicer večmedijski performans Sled/Trag/Trace/Spur ter transdisciplinarni projekt Stocos.
