Medtem ko je v zlatih časih kinematografije slovenske kine obiskalo po 16,5 milijona gledalcev (podatek za leto 1961), si danes (podatek za 2011) v kinih filme ogleda okrog 2,9 milijona gledalcev, so sporočili s Statističnega urada RS.
Kot so za STA zapisali v Koloseju, statistični urad za razliko od njih razpolaga s podatki o obisku slovenskih kinematografov za več desetletij. Če so takratna slovenska kina v letih 1959 in 1960 še beležila 17,2 milijona obiskovalcev, jih zadnja leta beležijo med 2,5 in tri milijone.
Podoben padec je tekom desetletij doživela tudi Ljubljana, ki je imela v zlatih časih kinematografije v svojem okraju tudi po pet milijonov obiskovalcev. Kot prvi razlog za upad v Koloseju navajajo redni televizijski program od leta 1958 in prve televizijske naročnike, kar je v 15 letih razpolovilo obisk kina. Dodatni dve tretjini obiskovalcev kina je konec 80. let "odnesel" razmah videa in možnost izbire filmskih vsebin "z domačega kavča".
Vse od konca 90. let pa smo priča razmahu interneta, ki ponuja najnovejš filmske vsebine tako rekoč brezplačno. Učinek slednjega je še težko doreči, saj temu kljubujeta predvsem dve kinematografski združenji - mreža kinocentrov in art kino mreža, so zapisali v Koloseju.
Kinodvorane so ob padcu obiskanosti zaradi omenjenih novih medijev uspele svojo izjemnost ohraniti zaradi družbenosti in družabnosti. To je karta, na katero igrajo sodobni kinematografi v današnjem času, so za STA zapisali v Kinodvoru.
Kinodvor je kino, ki je ostal javna ustanova v času privatizacije ostalih ljubljanskih kinematografov. Ta so na prehodu tisočletja počasi propadala in prepuščala igro multipleksu na obrobju mesta, s tem pa je počasi ugašala tudi navada obiskovanja kina med mestnim občinstvom, so prepričani v Kinodvoru.
V zadnjih letih Kinodvor deluje kot mestni kino, ki s kakovostno in zahtevnejšo filmsko ponudbo zadovoljuje občinstvo, ki je rado zahajalo v Kinoklub Vič in art kino Kinodvor. Filmski program so nadgradili z dodatno ponudbo, kot so pogovori s filmskimi ustvarjalci in strokovnjaki, delavnicami in drugimi posebnimi dogodki. Kinodvor je tako postal dom filmske refleksije, prostor povezovanja različnih vej umetnosti ter s tem ena najbolj referenčnih filmskih inštitucij v Sloveniji, so zapisali.
Kakovosten program, namenjen različnim ciljnim občinstvom in vsem generacijam, in dodatne storitve, botrujejo k rasti obiska. V začetnem letu 2009 so beležili okoli 67.000 gledalcev, lani pa več kot 120.000 gledalcev. Tudi letos se približujejo tej oceni. Raste tudi število filmov v ponudbi, leta 2008 so začeli z 20 naslovi na leto, v zadnjih dveh letih pa jih imajo tudi do 60. Zato si, kot so zapisali za STA, prizadevajo za odprtje mestnega minipleksa z več dvoranami.