Zgodovina je po ministrovih besedah dokazala, da je knjiga res lahko orožje, saj je moč pisane besede "sprožila številne revolucije, človeku odmerila mesto med živimi bitji na Zemlji, Zemlji pa odmerila mesto v vesolju". Danes pa je njena moč v vednosti, ki jo prinaša, vednost pa se napaja iz "večne zvedavosti in vedoželjnost človeštva".
Opomnil je, da je kriza močno zarezala zlasti v tiste segmente kulturne produkcije, ki so odvisni tudi od delovanja trga. Za knjigo, ki ni samo javna dobrina, ampak se umešča tudi na trg, je po njegovih besedah potrebna usklajenost celotne verige. Sam verjame v preživetveno naravo slovenske knjige in v to, da je slovenska knjiga temelj slovenske kulture.
Ob otvoritvi dneva knjige so se mimo stojnic na Kongresnem trgu sprehajali tudi mnogi mladi, ki imajo radi knjige in izpostavljajo njihovo neprimerljivo prednost pred digitalnimi publikacijami. Večina izpostavlja, da jim je knjiga ljubša od branja za računalnikom, saj jo lahko primejo in berejo kadarkoli si zaželijo, privlači pa jih tudi vonj papirja in občutek v rokah.
Flisar: Knjiga nam je prav danes najbolj potrebna
Pisatelj in dramatik Evald Flisar, tudi idejni vodja Slovenskih dnevov knjige, je menil, da bo Grilc moral biti "superminister" v praksi, če bo hotel pospraviti nered v svojem resorju in ob tem spomnil, da se aktualni minister področju knjige posveča že zelo dolgo.
Izrazil je tudi prepričanje, da bo znal Aleš Novak, novi direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK), ki je, kot je dejal, pred leti izvrstno zrežiral slovensko praizvedbo njegove drame Enajsti planet, ustrezno zrežirati tudi "tragikomedijo, ki jo poznamo pod imenom JAK". Flisar upa, da bo Novak vzpostavil red na področju razpisov, "saj je situacija tu nevzdržna".
Drugače bo knjigi na Slovenskem, tako Flisar, prej ali slej odzvonilo, tako kot utegne zaradi v pridobitništvo usmerjene duhovnosti odzvoniti Mladinski knjigi in njeni mreži. "Živimo v obdobju, ko za knjige ne najdemo več niti časa niti denarja. In če ga še najdemo, ga najdemo bistveno manj kot pred leti, čeprav nam je knjiga prav danes najbolj potrebna," je dejal Flisar, ki meni, da narod, ki se pogreza v barbarstvo, lahko reši samo še kultura. Odločilno orožje kulture pa je vedno bila ravno knjiga in ta je morda pri nas najbolj ogrožena pridobitev civilizacije, je še dejal.
Jirži Bezlaj z najboljšim esejem, Špela Vintar z najboljšo kratko zgodbo
Ob odprtju Slovenskih dnevov knjige so razglasili tudi nagrajenca natečaja revije Sodobnost in Društva slovenskih pisateljev za najboljšo kratko zgodbo in esej. Nagrado za najboljši esej je prejel Jirži Bezlaj za Zamolkli obrat sveta, ker, kot je zapisano v utemeljitvi, "spretno in poznavalsko prevprašuje tezo o razvoju različnih umetnostnih slogov kot posledici spremenjene percepcije oziroma z drugimi besedami spreminjajoče se receptivne zmožnosti našega zaznavnega aparata".
Nagrado za najboljšo kratko zgodbo je prejela Špela Vintar za Pro et contra. Avtorica v njej ponuja "s fotografsko natančnostjo zabeležene trenutke zdajšnjosti: odbleske vstajniške energije in hkrati niz povezanih intimnih portretov nekega življenja, dvojine, ki se ukvarja s svojimi velikimi odločitvami. Ostra zgodba, ki nezastrto govori o tistem, kar največkrat ni izrečeno naglas," je zapisano v utemeljitvi.
Slovenski dnevi knjige v Ljubljani bodo do petka ponujali pester program v sodelovanju s številnimi založbami ter pridruženimi partnerji Kinodvorom, Hišo eksperimentov in Pionirskim domom - centrom za kulturo mladih. Slovenski dnevi knjige potekajo tudi v več drugih mestih.