Pesniški festival Pranger letos stopa po stopinjah lanske izdaje literarnega festivala Vilenica, ki si je za fokus izbral Švico. »Predvsem zato, ker je v slovenskem prostoru velikokrat tako, da se, ko si kak slovenski kulturni ustvarjalec postavi središčno točko in položi nanjo svojo dlan, te točke nihče več ne upa dotakniti. Kup tem je obdelanih samo enkrat, potem pa nikoli več,« pravi vodja festivala Urška P. Černe, ki se te stigme ne boji. »Bi samo zato, ker je švicarsko literaturo nekdo že obravnaval in gostil, morali mi iskati druge dežele? Kaj pa, če bi raje pokazali, da cenimo lani na Vilenici izdano antologijo sodobne švicarske književnosti Gluscht, in povabili ravno tam sodelujoča pesnico Leto Semadeni in antologista Rogerja Perreta?« Černetova meni, da je tematsko sodelovanje različnih festivalov lahko le koristno.
Še manj govorcev kot slovenščina
Še posebej to drži, ko je v obravnavi eden najmanj znanih uradnih jezikov v Švici, retoromanščina. Prevodov retoromanskih del v slovenski jezik je malo, prevodov slovenske poezije v retoromanščino še manj. »Ne samo, da nam manjka vrhunskih prevajalcev, tudi vsakodnevno razumevanje retoromanščine precej šepa,« je priznala vodja prevajalskega dela festivala dr. Nada Grošelj; ta sklop se je osredotočil ravno na omenjeni primanjkljaj in pesmi Lete Semadeni prevedel v slovenščino, v retoromanščino pa dela devetih izbranih slovenskih pesnikov – Anje Golob, Jurija Hudolina, Jureta Jakoba, Barbare Jurič, Dejana Kobana, Denisa Škofiča, Glorjane Veber, Erike Vouk in Vlada Žabota.
Ravno zato, ker prevajalskih strokovnjakov za retoromanščino v Sloveniji nimamo, so prevodi nastajali posredno: najprej iz slovenskega v nemški jezik, potem pa iz nemščine v posebno narečje retoromanščine iz švicarskega mesta Engadin, valadrščino. Za zadnji korak je poskrbela osrednja gostja festivala iz retoromanskega dela Švice, pesnica Leta Semadeni, ki piše in objavlja tako v retoromanščini kot v nemščini. »Izbira prav tega jezika je posebna, ker ima narečje retoromanščine, s katerim se ukvarjamo letos, še veliko manj govorcev kot slovenščina. Na festivalu bomo procesu prevajanja 4. julija v Anini galeriji v Rogaški Slatini posvetili tudi okroglo mizo in iskali odgovor na vprašanja, v kolikšni meri končni prevod sploh še ostaja podoben izvirniku in koliko je v njem vpliva posredniškega jezika, v tem primeru nemščine,« napoveduje Grošljeva. Ob njej bodo na okrogli mizi sodelovali še Semadenova, Roger Perret, slovenska strokovnjakinja za švicarsko književnost Vesna Kondrič Horvat in pa pesnice in pesniki, katerih dela so prevajali.
Delo kritika je odgovorno
Devet slovenskih pesnikov, katerih dela so dobila prve prevode v retoromanski jezik, njihove zbirke pa bodo pod drobnogled postavili na kritiških festivalskih razpravah, je izbrala nova kritiška ekipa festivala Pranger v sestavi Tanja Petrič, Lidija Gačnik Gombač in dr. Marcello Potocco. Pregledali so približno 200 v letu 2013 izdanih pesniških zbirk in vsak je izbral svoje tri favorite, je pojasnila Tanja Petrič: »Nismo podeljevali nagrad in izbiramo po različnih kriterijih, predvsem pa so to zbirke, ki odpirajo vprašanja in so primerne za razpravo.«
Na zaključni slovesnosti festivala v soboto ob 20. uri v Rogaški Slatini bo Društvo slovenskih pisateljev že drugo leto zapored podelilo tudi Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. »Z njo želimo opozoriti na mlada, obetavna kritiška peresa, jim dati priznanje in nov zagon,« je povedal Veno Taufer, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je nagradi leta 1997 podelil tudi ime. »Fran Levstik je dejal, da je bil Josip Stritar estetsko najbolj izobražen južni Slovan. Letos podeljujemo že sedemnajsto Stritarjevo nagrado in veseli me, da so vsi dosedanji nagrajenci in nagrajenke še živi in delujejo v polju kritike. Morda ravno taka spodbuda prispeva k temu, da vztrajajo. Kritiku marsikdaj prileti pod noge kakšno poleno in njegovo delo je odgovorno. Ampak če nosi Stritar v imenu te nagrade kak pomen, poudarja kritiško samostojnost, pogum in trdno estetsko stališče.« K razvoju mladih kritikov pa festival Pranger pripeva tudi s programom za mlade in z natečaji, s katerimi spodbuja k ustvarjanju osnovnošolce, srednješolce in študente, zmagovalci literarnih natečajev pa bodo svoja dela predstavili tudi na festivalu.