»Tekmovalni in spremljevalni program Tedna slovenske drame sem oblikoval na podlagi nabora 45 predstav, ki so minulo leto nastale po uprizoritvenih predlogah slovenskega izvora, oba sklopa pa odražata žanrsko in vsebinsko raznovrstnost, ki zaznamuje aktualno produkcijo, izhajajočo iz domače pisave za oder,« je na včerajšnji predstavitvi letošnjega nacionalnega festivala slovenske dramatike, ki se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel 27. marca, povedal selektor 44. tedna slovenske drame Gregor Butala.
Ob tem je menil, da predstave, ki nastajajo po slovenskih predlogah, vsaj v splošnem izrazito odsevajo ustvarjalno živahnost in intelektualno živost tukajšnjega gledališča. »Preteklo leto je bilo vsaj z vidika uprizarjanja slovenske dramatike izredno zanimivo. V večini primerov je šlo za krstne izvedbe novih besedil ali za različne avtorske projekte, ki precej pogosto temeljijo na izvorno 'nedramskem' materialu, le malo pa je bilo postavitev historične slovenske dramatike ali že kdaj prej uprizorjenih in uveljavljenih del.« Kot je dodal, v tem vidi jasno željo ustvarjalcev, da bi stopili v neposreden odnos s svojim časom in okoljem.
Številne krstne izvedbe
V tekmovalnem programu je med osmimi izbranimi uprizoritvami kar sedem krstnih izvedb: le Šeligova Svatba je nastala po že uprizorjenem besedilu. Za najboljšo uprizoritev 44. tedna slovenske drame se bodo potegovali avtorski projekt 25.671 režiserja Oliverja Frljića v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, avtorski projekt Robinson v režiji Jake Andreja Vojevca (Lutkovno gledališče Ljubljana), uprizoritev Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu, ki jo je Matjaž Berger po filozofskih spisih Slavoja Žižka zrežiral v Anton Podbevšek Teatru, predstava Boris, Milena, Radko po besedilu in v režiji Dušana Jovanovića, Svatba Rudija Šeliga v režiji Jerneja Lorencija (obe v izvedbi SNG Drama Ljubljana), uprizoritev Sokol Iztoka Kovača in Janeza Janše (En-Knap in Maska), drama Nejca Gazvode Divjad v avtorjevi režiji (Mini teater in Mestno gledališče Ptuj) ter Pavla nad prepadom Andreja E. Skubica v režiji Matjaža Pograjca (Slovensko mladinsko gledališče).
Spremljevalni program tokrat sestavljajo predstave, ki po selektorjevih besedah morda po določenih kriterijih niti »niso primarno gledališke«, saj imajo, denimo, izrazito glasbeno komponento, a jih hkrati zaznamuje tudi določena dramska razsežnost in razvidna poanta, ki se v vseh primerih navezuje na aktualno družbeno problematiko. Gre za projekte Gremo vsi! v režiji Mareta Bulca (produkcija Maska), Tatovi podob v režiji Maje Delak (Emanat), Torej v Vršac v zasnovi Marka Breclja (DPZN Koper in Cankarjev dom) in Škrip Inc. v režiji Jelene Rusjan in produkciji Maske in Bunkerja.
Vedno več uprizoritev v tujini
Letos se na festivalu obeta tudi pester mednarodni program, saj se ga bodo s svojimi uprizoritvami slovenskih dramskih besedil udeležila gledališča iz Srbije, Slovaške, Izraela, Bosne in Hercegovine ter Indije, pri čemer direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček pripominja, da načrtujejo, da bi predstave iz tujine postopoma vključili v selekcijo za tekmovalni program. »Premišljujemo, da bi prihodnje leto spremenili pravilnik in se bodo tudi te uprizoritve lahko potegovale za nagrade. Teh uprizoritev je vedno več in menimo, da bi bila taka poteza spodbudna za uprizarjanje slovenske dramatike v tujini. Želimo si, da bi na festivalu gostili vseh pet predvidenih predstav, a za nekatera gostovanja dogovori še potekajo,« je pojasnila.
Precejšnje število dogodkov obeta dodatni program; nekaj je stalnic, kot sta delavnica dramskega pisanja ali dan nominirancev za Grumovo nagrado, okrogla miza, ki jo bodo pripravili v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, bo posvečena dokumentarnemu gledališču, letos pa bodo prvič na sporedu bralne predstavitve dram, ki so bile nagrajene na sorodnih festivalih nacionalne dramatike v tujini. Vsak dan festivala bosta na sporedu po dve predstavi in vsaj en dodaten dogodek.
Za menedžerje več kot za festival
»Veseli smo, da nam je letos uspelo dobiti znanega avtorja Gorana Stefanovskega, ki bo vodil delavnico dramskega pisanja. Stefanovski ni samo izjemen dramatik, ampak tudi priznan pedagog; zdelo se nam je koristno, da delavnice vodi človek, ki pozna pasti pisanja dramskega teksta. Pisanje dram namreč ni samo stvar navdiha, pač pa tudi poznavanja tehnike, torej obrtnega znanja,« je povedala Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v Prešernovem gledališču Kranj. Na omenjeni delavnici, ki jo pripravljajo skupaj z dramaturškim oddelkom AGRFT in skupino za dramsko pisanje na Filozofski fakulteti, bo tako sodelovalo enajst mladih dramatikov.
Brez omembe finančnega zaledja ni šlo. Prešernovo gledališče Kranj je letos za festival od ministrstva za kulturo dobilo 53.000 evrov, od Mestne občine Kranj pa 58.000 evrov, kar za tako organizacijsko in vsebinsko zahteven dogodek ni ravno veliko. »Toda to bi še šlo, saj smo navajeni delati z minimalnimi sredstvi. Boli pa me, ko vidim, da imajo nekateri tako imenovani menedžerji v tej državi višjo letno plačo, kot je celoten proračun nacionalnega festivala,« je sklenila Mirjam Drnovšček. kul
