Po Popkovi oceni bodo do konca festivala prodali med 45.000 in 46.000 vstopnic, kar je standard zadnjih desetih let. Lansko leto je bilo s skoraj 50.000 prodanimi vstopnicami rekordno in nad vsemi pričakovanji, Popek si letos niti ni obetal ponovitve takšnega uspeha. Toda ključno je, da so vstopnice šle v promet, kajti z njimi festival stoji in pade.
"Liffe je res zelo odvisen od prodaje vstopnic, saj imamo na razpolago izjemno malo javnega denarja. Kar 55 odstotkov proračuna pokrijemo s prodajo vstopnic. S tem načinom financiranja je Liffe svetovni fenomen," je dejal Popek in za primerjavo ponudil Italijo.
"V Italiji ima tako rekoč vsaka vas svoj festival, prodane vstopnic predstavljajo zgolj kakšnih pet odstotkov proračuna. Tam zelo dobro podpirajo filmske festivale, tako na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Podobno je v Nemčiji, pri nas je to povsem podrto," je dejal Popek in opozoril, da v 23 letih Liffe na lokalni ravni ni prejel nikakršne finančne podpore.
"Imamo čuden sistem. Če prejmeš sredstva na državni ravni, do lokalnih nisi upravičen. Toda prepričan sem, da če bi mesto želelo sodelovati, bi že, gre le za izgovore," meni Popek.
Kljub temu Liffe ne pridela izgube, nasprotno, po Popkovi oceni "stoji več kot dobro". Liffe ima dva zelo močna sponzorja, pomembna so tudi evropska sredstva iz programa MEDIA v višini 50.000 evrov. "Od vseh treh skupaj dobimo približno 130.000 evrov, kar je več kot tretjina vsega proračuna. Od države dobimo en mali cefizelj, 65.000 evrov, vse ostalo je prodaja vstopnic, s kateri se v blagajno steče približno 200.000 evrov," je finančno sliko podal Popek.
Programski direktor je opozoril tudi na letošnjo novost - razmeroma malo predstav je bilo razprodanih, obiskovalci so se "razporedili" na vse filme ter se niso že avtomatično odločili za običajne favorite, predpremiere, cannske in beneške zmagovalce. Minula leta so bili "veliki" filmi že vnaprej razprodani. Za film Ljubezen, cannskega zmagovalca Michaela Hanekeja je bilo še dan pred projekcijo na voljo kar nekaj vstopnic.
"Morda si zdaj gledalci, če imajo manj denarja, rečejo, da si bodo te filme ogledali kasneje, v rednem programu, prej pa je vladal 'elitizem', da si je bilo potrebno film ogledati med prvimi. Zdaj si gledalci raje ogledajo filme, za katere v kinih ne bodo imeli več priložnosti," je dejal Popek. Ob tem je tudi spomnil, da letošnja izdaja festivala ni ponudila toliko filmov, ki se "sami prodajajo", lani je bilo takšnih hitov res veliko.
"Manija za vstopnice" je bila letos le za komedijo Angelski delež režiserja Kena Loacha. "Toda nas seveda zanima končna številka, ta pa bo v skladu s pričakovanji. Smo zadovoljni, kajti v kulturi je res opazen upad obiskovalcev, letos se mi zdi, da je prvo leto, ko se zares čuti recesija," je še povedal Popek.
"Toda po drugi strani moramo vedeti, da film sodi med cenejše kulturne dobrine. Filmu je šlo, gledano zgodovinsko, v času recesije vedno dobro oziroma boljše kot drugim kulturnim produktom. V času ameriške gospodarske krize, v 30. letih, je Hollywood denimo vpeljal koncept B filma, za ceno ene vstopnice je ponudil dva filma, enega dragega in enega, ki je bil posnet poceni. Film se je, skratka, vedno znašel," je sklenil programski direktor Liffa.
