Sedmi festival sodobne fotografije Fotonični trenutki – Mesec fotografije, ki ga organizira Photon – Center za sodobno fotografijo, bo v letošnji izdaji ponudil več kot dvajset razstav, v tem tednu pa se zgoščajo tudi nekatere spremljevalne prireditve in dogodki (večerne projekcije, pogovori z avtorji) ter »pridruženi« festival Video in Progress 5: Odsevi preteklosti, ki bo med 5. in 7. junijem v Kinu Šiška ponudil izbor mednarodne videoprodukcije na temo urbane zgodovine in spomina. Izbor nekaterih najbolj zanimivih razstav, ki si jih je mogoče v teh (in prihodnjih) dneh ogledati na Fotoničnih trenutkih, predstavljamo v nadaljevanju.
Zgodba o Balkanu (Uta Benzenberg, Ivan Blažev, Samir Karahodža, Camilo Nollas, Ivan Petrović).Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, do 30. junija.
Pet fotografov, 50 spomenikov, ena zgodba o Balkanu. Peterica priznanih ustvarjalcev, ki prihajajo iz Aten, Beograda, Skopja, Tirane in Prizrena, poskuša spodbuditi razpravo o skupni zgodovini Balkana ter prispevati k ohranitvi kulturne dediščine regije. Eden od zgovornih podatkov, ki spremljajo razstavo, je tisti o 98 odstotkih zgradb iz časa Osmanskega cesarstva na Balkanu, ki so že uničene. Vendar pa se razstava ne posveča le osmanski kulturni dediščini, temveč tudi judovskim in krščanskim zgradbam iz časa Osmanskega cesarstva na Balkanu, torej vse od 14. do 20. stoletja. Fotografije, ki prikazujejo mošeje, cerkve, javna kopališča, akvadukte, hiše in mostove, so pospremljene s podrobnimi opisi, ki so jih pripravili zgodovinarji. Razstava vabi k prepoznavanju skupne zgodovine regije: krščanska kultura je bila na njenem celotnem območju vso zgodovino v spopadu z muslimansko, nazadnje pa je bila po zaslugi vpliva dominantne krščanske kulture z Zahoda dediščina imperija na Balkanu razvrednotena.
Sinergija Sarajeva – Odsev identitete Evrope v očeh ljudi Sarajeva.Kavarna SEM, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, do 30. junija. Kosovelov dom, Sežana, od 17. junija do 15. avgusta.
Razstava predstavlja kolektivno umetniško delo, katerega posebnost je, da so njegovi avtorji namesto konkretnega fotografa – portretiranci na fotografijah. Ti so bili namreč na različnih lokacijah v Sarajevu v letih 2012, 2013 in 2014 povabljeni k avtoportretu, s katerim so lahko podali svojo izjavo o Evropi in njeni viziji. Za sodelovanje se je na ulicah Sarajeva odločilo 900 ljudi. Četudi pod projekt ni tradicionalno podpisan fotograf, ima vendarle svojega nosilca. To je slovenski fotograf Bojan Brecelj, ki je svojo inovacijo – profesionalni samoportretni studio – registriral pod licenco Creative Commons, blagovna znamka pa nosi ime Selfishstudios. Ideja je izvrstna, preprosta in kot taka učinkovita, zato tudi ne preseneča, da je Brecelj z njo ustvaril že lepo število avtoportretnih serij, ki jih je mogoče spremljati na njegovi spletni strani. Zgodi se tako: v prenosnem studiu se avtor, torej samoportretiranec, postavi pred ogledalo, kjer se lahko fotografira, kakor ga je volja. Selfie, preden je selfie postal klasika. A klasični selfie vtis, kjer slutimo ali vidimo nadse iztegnjeno roko, umanjka, saj portretiranec kamero sproži prek nožnega ali ročnega stikala. Sporočila Evropi so pomenljiva. »Evropa je prihodnost, a je do nas zelo licemerna,« je eno izmed njih.
Dik Bouwhuis: Turistične krajine – Sprehod od Sredozemskem morju.LP bar/Atrij ZRC, Ljubljana, odprtje nocoj ob 20. uri, do 28. junija.
Nizozemskega fotografa so pritegnile krajine, kjer preživljamo počitnice – zanj je namreč umetnost tam, kjer je človek ne pričakuje. Prav zato je razstava zanimiva za vsakega Slovenca in se hkrati odlično prilega drugim balkanskim tematikam letošnjega meseca fotografije. Tudi fotograf namreč počitnice preživlja v Sredozemlju, katerega turistično krajino razume kot kolektivno čustveno, mitično, obljubljeno. Hkrati jo doživlja kot sinonim za transformacije, saj se konglomerati obalnih turističnih središč zadnjih 70 let neprestano prenavljajo. Po njegovem se postopoma spreminjajo v linearni megapolis, ki se razprostira od juga Portugalske do juga Turčije. Še posebej zanimive te krajine postanejo, ko se spomnimo, da so poleti vsakogaršnja zemlja, nato se po koncu sezone spremenijo v prava mesta duhov, nikogaršnjo zemljo.
Vangelis Georgas: Solze in parade.Studio-atelje Mikado, Ljubljana, odprtje 6. junija ob 18. uri, do 30. junija.
Fotografije grške ekonomske krize so se v zadnjih letih bliskovito razširile po svetu in mnoge so postale ikonične podobe recesije, stanja trajnega zategovanja pasu, varčevanja, socialne dezintegracije in družbenih nemirov. Prevladuje klasično fotoreportažno podobje v barvah, ki ga zanimajo predvsem zgodbe z roba: izgredi, vzpon desnice, brezdomci, narkomani. Pomanjkljivost prevladujočih reprezentacij je ta, da redko pokažejo, kako krizo doživlja slehernik. Tu nastopi Vangelis Georgas, ki pri portretiranju življenja v postkriznih Atenah črpa iz lastnega imaginarija, katerega osnovna značilnost je črno-bel vizualni kod. Dejstvo je namreč, da je življenje večine Grkov še vedno materialno primerljivo z življenjem preostalih Evropejcev, so se pa Grki v šestih letih krize znašli predvsem v drugačnih subjektivnih okoliščinah, ki jih definirajo tako uničeni kot novi upi in bojazni (uspeh levice na volitvah leta 2012 in vzpon desnice). Pri tem Georgas ne poskuša popraviti krivice ali dogajanje celovito prikazati. Ponuja svojo izkušnjo prebivalca Aten, ki se giblje po javnih krajih, ki so po eni strani prepuščeni uničenju, po drugi strani pa so nekateri spet oživeli in postali kraji državljanskih aktivnosti, četudi pogosto z le majhnimi učinki.
