Ljubljana želi zgraditi nov center kulture. Cukrarna, nekdanja tovarna sladkorja, ki se je v kolektivni spomin vpisala kot hiralnica predstavnikov pesniške moderne, naj bi postala – tovarna kulture. Vodja oddelka za kulturo mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL) Mateja Demšič pravi, da rok za dokončanje glede na kompleksnost prenove in njeno zahtevnost ocenjujejo na dve leti in pol.
Novica o gradnji še enega kulturnega središča je za marsikoga presenetljiva, saj medtem na temeljito obnovo že več let praktično nedotaknjen čaka Rog, ki naj bi postal produkcijski center za področja oblikovanja, arhitekture in sodobnih umetnosti. Po novelaciji programske zasnove projekta v lanskem letu občina v tem trenutku še vedno čaka na pridobitev gradbenega dovoljenja. Realizacijo prenove Roga bi znala časovno zamakniti tudi morebitna vselitev ene od umetniških akademij, o kateri se MOL trenutno dogovarja z ljubljansko univerzo, saj bi Rog v tem primeru verjetno čakalo še eno preprojektiranje.
Upajo na sinergijo z Rogom
Projekt Cukrarna naj tovrstnih težav ne bi imel. Gradbena dovoljena so pridobljena, na MOL čakajo le še na odprtje nove evropske finančne perspektive oziroma objavo prvih razpisov, kjer nameravajo pridobiti 12 milijonov evrov od skupno 18,2 milijona, kolikor naj bi bila vredna naložba, razlaga vodja arhitekturnega biroja ScapelabMarko Studen, kjer so zasnovali projekt prenove Cukrarne, s katerim so leta 2009 zmagali na natečaju za upravno središče mesta in države na območju Cukrarne in Ambroževega trga.
Na MOL so si v sodelovanju z birojem projekt Cukrarna zamislili kot programsko povezan s projektom Rog ter sklenili, da iz slednjega umaknejo predvidene razstavne prostore in povečajo število površin, namenjenih produkciji domačih in gostujočih ustvarjalcev. Razstavni prostori se tako selijo v Cukrarno. »To pomeni, da bo Rog namenjen produkciji, Cukrarna pa razstavljanju. Gre za sinergetski dvojec,« pravi Studen in razlaga, da se jim je povezava med obema investicijama pokazala s časom in skozi proces. »Med drugim so na MOL ugotovili, da imajo v Rogu premajhne kvadrature za galerije oziroma več interesentov za najem produkcijskih prostorov, kot je razpoložljivih površin, in da bi bilo smiselno povečati skupno število ateljejev. Temu se je projekt Cukrarna nato prilagodil.«
Obnova je del širitve centra mesta proti vzhodu in zaključevanja obvodne poti od Špice do Plečnikovih zapornic in Fabianijevega mostu. »Ideja je, da jo na vzhodu z Rogom in še naprej s Cukrarno zaokroži močan programski sklop, namenjen umetnosti,« pojasnjuje Studen. Projekt revitalizacije širšega območja, v katerega so nameravali umestiti tudi mestno upravo in del državne, po Studnovih besedah v trenutnih finančnih razmerah čaka na boljše čase.
Glavna pridobitev bo razstavišče
Konkretno bodo Cukrarno sestavljali odprt parter dimenzij 80 krat 22 metrov, ki bo največji razstaviščni prostor, primeren za prezentacijo večjih razstavnih objektov. S tem želi občina rešiti problem neobstoja velikih in srednje velikih razstavnih prostorov v prestolnici, ki bi omogočali ambicioznejše razstave z mednarodnim dosegom. Pod parterjem bo ena od treh galerij, drugi dve pa se bosta dvigali na vsaki strani parterja. V prostor bodo umeščeni še jazz klub in restavracija, v drugem nadstropju večnamenski multimedijsko opremljen prostor ter specializirana knjigarna s knjižnico. Parter se bo odpiral na stopničasto dvorišče, kamor bo mogoče na odprto razširiti notranje razstavišče.
Pri prenovi bo bistvena izpraznitev Cukrarne oziroma rušitev vseh njenih notranjih ploskev in sten, pri čemer bodo površine pridobili z vstavljanjem galerijskih volumnov. »Cukrarno so v zadnjih 20 letih kar naprej tlačili v različne programe. Načrtovali so pisarne, trgovine, prezidavali so jo, podirali. Mi smo si pa rekli, da jo je treba izprazniti, saj gre za simbolni prostor moderne, treba je poudariti njeno nefunkcionalno praznino,« razlaga vodja biroja. Kaj so galerijski volumni, prikazuje maketa na razstavi o Cukrarni, ki je ta čas na ogled v galeriji Kresija. Nekaj podobnega lahko vidimo v londonskem muzeju Tate Modern, kjer so vsi razstavni prostori prav tako pridobljeni na način, da so v nekdanjo tovarniško halo vstavljeni veliki, od znotraj votli štirikotniki.
Ključni element arhitekturne zasnove prenove nekdanje tovarne sladkorja je ohranitev zunanjih sten, saj po mnenju biroja vizualna prepoznavnost stavbe temelji na repeticiji 356 oken. Dejstvo, da je Cukrarno vsebine in namembnosti spraznil požar leta 1858, bo poudarila posebna osvetlitev vsakega od oken. Pri tem je šel biroju na roko tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je pristal na odstranitev notranjosti stavbe in vztrajal le na prenovi fasade po historičnem vzorcu. Kot pravi Studen, je bil za učinkovito rešitev skrajni trenutek, saj je zaradi dotrajanosti stavbe prenova vsak dan bolj tehnično vprašljiva.
