Prihodki samozaposlenih v kulturi so bistveno nižji od povprečne slovenske plače. Kar polovica od trenutno 2318 vpisanih v razvid ima prihodke, ki so nižji od 12.400 evrov, kar je precej manj od povprečne bruto plače, ki znaša okoli 18.000 evrov. Alarmanten je podatek, da skoraj 42 odstotkov samozaposlenih v kulturi prejema dohodke do višine minimalne plače, skupaj več kot 91 odstotkov kulturnikov pa ima dohodke pod višino povprečne slovenske plače. »Številke nam jasno povedo, da je to skrajno obubožana in na meji revščine živeča skupnost,« pravi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) Miran Zupanič.
Z letošnjim letom spremenjena dohodninska zakonodaja veliko večino samozaposlenih postavlja v še slabši položaj, kot je pokazala ocena učinkov zakonodaje, ki sta jo pripravila društvo Asociacija in Odprta zbornica za sodobno umetnost. Najbolj je namreč po žepu udarila prav tisto večino samozaposlenih v kulturi, katerih prejemki ne dosegajo niti povprečne plače. Predsednik Asociacije Andrej Srakar opozarja, da bo imela z letom 2014 dodatne negativne učinke za samozaposlene tudi nova pokojninska zakonodaja, kot naslednja grožnja pa se že napoveduje predlog interventnega zakona, po katerem naj bi plačevali višji prispevek za zdravstveno zavarovanje. Samozaposleni k ukrepom pozivajo ministra za kulturo Uroša Grilca.
Prve poteze ministra Grilca
Minister Grilc se je s prvimi ukrepi na škodo, ki jo je samozaposlenim prinesla dohodninska zakonodaja, že odzval. Učinke bo blažila novela krovnega zakona za kulturo (ZUJIK), ki je trenutno v javni obravnavi. Samozaposlenim, ki uveljavljajo normirane odhodke in katerih dohodki iz dejavnosti ne presegajo zneska povprečne plače, bo omogočila uveljavljanje olajšave v višini 15 odstotkov prihodkov na leto. Vsi samozaposleni pa bodo lahko uveljavljali tudi posebno davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane.
Celovito pa naj bi področje samozaposlovanja uredil nov ZUJIK, ki ga napovedujejo do konca leta. Kot pravi Grilc, je položaj samozaposlenih odvisen od položaja kulture kot celote. »Če gre vsem sektorjem dobro, potem gre dobro tudi samozaposlenim,« je prepričan. Konkretno o novem ZUJIK za zdaj pojasnjuje le, da bo samozaposlitev napravil davčno bolj privlačno, medtem ko bo zaposlitve v javnem sektorju, ki so vezane na umetniške programe, naredil bolj fleksibilne. Zakon naj bi javne zavode tako spodbujal k temu, da v svoje programe angažirajo več samozaposlenih ter krepijo sodelovanje z NVO.
Kmetje izjeme, kulturniki znova žrtve?
Reforme, ki poslabšujejo položaj samozaposlenih, si sledijo zelo hitro in nenapovedano, opozarja samozaposlena umetnica Marija Mojca Pungerčar. »Z učinki smo seznanjeni takrat, ko je za reagiranje skoraj že prepozno, nihče nas ne obvešča neposredno, položaj se rešuje skoraj izključno na političnem parketu,« jo moti izvzetost samozaposlenih iz dialoga z vlado. Opozarja, da si je za razliko od kulturnikov status izjeme pri interventnem zakonu že izborila očitno vplivnejša interesna skupina samostojnih kmetov. »Samozaposleni vedno izpademo kot nek stranski pojav, ki ga je potem treba reševati naknadno,« pojasnjuje poziv ministrstvu k dejavnejši vključitvi v pogajanja pri snovanju zakonov.
Po trenutnem predlogu interventnega zakona naj bi se prispevki za zdravstveno varnost dvignili za vse samostojne podjetnike z izjemo kmetov. Poleg empirično potrjenega slabega socialnega položaja samozaposlenih v prid njihovemu izvzetju iz zakona govori tudi dejstvo, da že zdaj ne morejo koristiti nekaterih pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov za socialno varnost. Ena največjih zakonskih anomalij je gotovo nepriznavanje pravice do plačanega bolniškega nadomestila iz državne blagajne za prvih 30 delovnih dni bolezni, poudarjajo na Asociaciji, kjer so ministra k vključitvi v pogajanja pozvali že pred tedni.
Na ministrstvu zagotavljajo, da skrbno spremljajo oblikovanje interventnega zakona, ki naj bi bil v medresorsko usklajevanje dan v naslednjem tednu. Kot je včeraj na seji NSK razložil Grilc, so ministrstvo za zdravje že obvestili o položaju samozaposlenih in o specifikah te skupine, s čimer naj bi dosegli, da se položaj samozaposlenih ne bo bistveno poslabšal. Ministrstvo za zdravje naj bi dalo zagotovila, da bodo razlike med prejšnjim in novim prispevkom le minimalne.