Lenka Đorojević pri razstavah in posameznih projektih sodeluje tudi z drugimi umetnicami in umetniki. Pri izdelavi umetniške knjige z naslovom D buk, ki so jo med drugim predstavili v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, je sodelovala z Matejem Stupico. Knjigo sta zasnovala kot okrogel objekt, pri katerem bralec ne lista strani, temveč knjiga lista njo ali njega. Pri tovrstnem razmišljanju o knjigi zaslutimo avtoričino idejo o medsebojnem odnosu med besedilom in prostorom, kajti prostor omogoča, da besedilo beremo nelinearno, da razrezane oziroma razdrobljene misli povezujemo med seboj na nepredvidljive načine, ki sprožajo nove kontekste, vendar navsezadnje še vedno predstavljajo vse tisto, kar je povedano. Lenka Đorojević v prostorskih postavitvah prikazuje, kako ničesar ne moremo misliti izven tega, kar nam ponuja vsakdan, napolnjen z nepreštevnim številom žuborečih misli, ki nas na koncu lahko pripeljejo zgolj do tja, kamor sega naša lastna izkušnja.
Zelo podobno in tekstualno premišljeno se je zgodilo tudi pri projektu Boxing Match, ki ga je minulo poletje postavila v soavtorstvu z Nežo Jurman in Matejem Stupico v Galeriji Vžigalica. Popolnoma modro obarvan prostor oziroma kocko in izložbe galerije so oblepili s citati o umetnostnem sistemu številnih mislecev sodobne umetnosti. Otvoritveno dejanje je bilo izrazito agresivno, kajti umetnik in umetnici so izzvali obiskovalce, da so se fizično znesli nad izložbenimi lutkami v obliki kentavrov z odlitki njihovih glav. S to gesto so želeli sebe postaviti izven predalčkov za umetnike, ki so kot mumificirane ikone sodobne kulture. Lenka Đorojević se je v eni izmed svojih grafičnih instalacij, ki je bila razstavljena v okviru razstave Sveta jeza v Galeriji Alkatraz ukvarjala tudi s statusom delavke v Sloveniji. Galerijo je prekrila z grafiko velikega formata, ki je prikazovala opuščen tovarniški objekt in delavca v zaprtem industrijskem obratu. Instalacijo je namenila razmisleku o absurdnem življenju, ki proizvaja prazne vrednote v turbokapitalističnem sistemu.
V avtoričini zadnji samostojni grafični instalaciji z naslovom Kocka No. 837456-9305.00 so prišli do izraza številni bistveni elementi njenega avtorskega dela. Iz 64 kolažev, esemblažev in grafičnih listov v tehnikah akvatinte, jedkanice, suhe igle, kolagrafije, sitotiska, fotokopiranja in digitalnega tiska je brez vnaprej določene kompozicije ovila zunanjščino kocke v galeriji in zgradila čisti prostor – kakor nekakšen monolit vsega trušča, ki nas obdaja. Notranjščino je oblekla v grafične matrice, gibanje obiskovalca pa je sprožilo posnetek odmevov in hrupov iz vsakdanjega življenja ter nelagodno utripanje zelene neonske luči.
