Otroci iz različnih delov Evrope imajo vsi svoje zgodbe, ki so sicer kratke, vendar imajo pomembno sporočilo – iz tega prepričanja se je oblikoval mednarodni projekt Corners, ki združuje producente, umetnike in ustvarjalce z različnih področij, ki želijo usmeriti pozornost na ranljivejšo družbeno skupino – otroke. V Ljubljani so v minulih dneh pod skupnim imenom Otroci s kotov Evrope pripravili dve delavnici, Papyrint in Galerija ptičjih hišic, v katerih so v sodelovanju z zavodom Exodos predstavili tudi zgodbe, zbrane po drugih evropskih mestih, vzporedno z delavnicama pa je potekala tudi humanitarna akcija zbiranja igrač in šolskih potrebščin za otroke iz poplavljene Srbije ter Bosne in Hercegovine.
»Projekt se je začel z odpravami na obrobja Evrope. Tam so umetniki srečevali lokalne ustvarjalce, ljudi, lačne kulture, in otroke, ki še niso videli računalnikov in podobne tehnologije. Prav tem se je skupina umetnikov odločila posvetiti svoj projekt,« je pojasnila Nataša Zavolovšek, direktorica zavoda Exodos Ljubljana. Umetniško-socialno-izobraževalni projekt Otroci s kotov Evrope se je po dobrih dveh tednih sklenil sinoči, ko se je v KUD Franceta Prešerna zgodil še zaključni dogodek Papyrinta, v katerem so z umetniki sodelovali romski otroci iz Ljubljane in učenci OŠ Trnovo; na delavnici sta Dragan Protić in Đorđe Balmazović, sicer člana znane srbske umetniške skupine Škart, učila otroke pisati, risati ter ustvariti in igrati posebne inštrumente, na zaključnem dogodku pa so otroci skupaj z umetniki – švedskim glasbenikom Nilsom Personnejem, švedsko koreografinjo Kajso Sandström ter Primožem Bezjakom in Borjem Ruizom, ki sta pripovedovala otrokom skrivnosti o tem, kako postati dober igralec – ustvarili predstavo. Dan prej je bila na ljubljanskih ulicah razstava izdelkov projekta Galerija ptičjih hišic, kjer sta bolgarski režiser Nedjelko Delčev in poljski umetnik Maciej Salamon s pripovedovanjem zgodb o slavnih umetnikih otroke vodila skozi proces izdelovanja lesenih ptičjih hišic.
Projekt Otroci s kotov Evrope želi dati otrokom priložnost za razvoj in spodbuja njihovo samozavest ter ustvarjalnost, ob tem pa odpira vprašanje položaja marginaliziranih otrok in družbene odgovornosti. Nataša Zavolovšek je z rezultati projekta zelo zadovoljna: »Starši se nam zahvaljujejo, da so imeli njihovi otroci priložnost ustvarjanja s pravimi umetniki. Veseli so predvsem navdušenja, s katerim otroci opisujejo dan, ki so ga preživeli ob učenju in ustvarjanju.«
