»Festival Pranger se tudi letos drži pravljičnega števila. Vsak od treh kritikov – Barbara Pogačnik, Zoran Pevec in Jernej Županič – si je izbral tri slovenske pesnike ali pesnice, ki jih bodo na festivalskih večerih predstavili in v živo kritično ovrednotili,« pove ustanoviteljica festivala Urška P. Černe. Drugi del festivala tvori prevajalski del, kjer so pesem ali dve, ki ju je avtor sam predlagal, prevedli v izbrani jezik. Letos je to ruščina. Vsako leto iz kulturnega in jezikovnega okolja izbranega jezika povabijo tudi pesnike, prevajalce in druge poznavalce njihove kulture. O ruski poeziji bosta drugi dan festivala v Ljubljani razmišljala gostujoča pesnika Victor Ivaniv in Kirill Korčagin.
Je poezija kritika ideologije?
Letošnja okrogla miza, ki ponuja konceptualni razmislek o pesništvu, je naslovljena Poezija in ideologija in bo potekala na torkov predvečer festivala v Trubarjevi hiši v Ljubljani. Moderator in povezovalec Goran Potočnik Černe je k pogovoru o vlogi jezika in poezije kot morebitne kritike ideologije povabil dr. Miklavža Komelja in dr. Renato Šribar. Tretji del festivala pa je namenjen najmlajšim in mladim odraslim. ELA ali Mali Pranger, ki je poimenovan po otroški pesnici Eli Peroci, je z literarnim natečajem na temo Potovanja povabil k sodelovanju osnovnošolce, ki bodo imeli svoj literarni nastop 6. julija v Rogaški Slatini, in srednješolce, ki se bodo letos, skupaj z Mladimi rimami, predstavili v ljubljanski Menzi pri koritu 3. julija.
Letos so k zborniku, ki izide ob festivalu in predstavlja izbrane prevedene pesmi, dodali še prevedene pesmi sodobnih ruskih pesnikov. »To pot smo prvič tekste združili v enotno dvojezično publikacijo, ki tako predstavlja most med izbrano sodobno slovensko in rusko poezijo,« pove koordinatorka prevajalskega programa Nada Grošelj.
Svet je velik in poezija je ena
»Pobudna ideja za festival je zrastla na pesniških tleh,« pove Urška P. Černe. »Lucija Stupica si je želela izpostaviti dialog med pesniki in kritiki, ki ga je v Sloveniji pogrešala. Meni se je zdelo pomembno, da dodamo še prevajalce, ki so nenazadnje najnatančnejši bralci«.
Černetova omeni, da sta jo v desetih letih najbolj presenetila velik mednarodni odziv in način, kako so gostujoči in povabljeni pesniki sprejeli njihovo povabilo. »Svet je sicer velik, a se vsekakor pozna, da je poezija univerzalni jezik in se vsakdo, kjerkoli na svetu, prepozna v njej.« Festival pa tke niti tudi v Sloveniji. »Večkrat opazim, da sta po festivalu in intenzivnih petih dneh druženja začela sodelovati kakšen pesnik in prevajalec, ki se prej nista niti poznala ali sta bila celo skregana. Najbolj pa kritiški pogovori v živo vplivajo na mlade pesnike in pesnice, ki so izdali prvence. Verjetno jim je kdaj tudi težko poslušati kritike o svoji poeziji, a jih to tudi oblikuje in nanje vpliva.« Černetova stanje poezije v Sloveniji vidi kot plodno: »Slovenski poeziji gre zelo dobro. Še vedno ima dovolj hrane, vode in prostora za zamah.«