Kot so danes sporočili iz omenjenega radia, predstavnika strokovne javnosti, ki ga je doslej imenoval svet oz. šest preostalih članov sveta na podlagi več predlogov možnih predstavnikov strokovne javnosti, po novem naprej imenuje »izvršni organ ŠOU v Ljubljani«.
Nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost medija
To pomeni, da ima ŠOU v svetu, v katerem so doslej sedeli po trije predstavniki radia in ŠOU ter skupno izbrani predstavnik strokovne javnosti, po navedbah predstavnikov radia absolutno večino.
»Gre za nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost najpomembnejšega študentskega in neodvisnega medija v državi, saj so pristojnosti sveta poleg poslovnih tudi sprejemanje temeljne programske zasnove, imenovanje in razreševanje odgovornega urednika, sprejemanje programa razreševanja presežnih delavcev,« so zapisali.
O spremembi akta ni bilo vnaprejšnjega opozorila
Še posebej je po njihovem sporno in nenavadno, da o spremembi akta niso bili predhodno obveščeni ne člani sveta radia ne predstavniki radia, poslanci zbora pa so dobili gradivo na sami seji. To točko dnevnega reda so namreč uvrstili poslanci poslanske skupine Povezani. Sicer se o spremembi akta neuradno govori že eno leto oz. od takrat, ko je direktor ŠOU postal Andrej Klasinc, ki je po prepričanju predstavnikov radia nedvomno njihov podpornik.
Na radiu še opozarjajo, da je sprememba programske politike radia načrtovana že v volilnem programu skupine Povezani iz leta 2012, v katerem med drugim najdemo tudi stavek: »Narediti program radia bolj prepoznaven.«
Prihodnji teden o proračunu
Naslednji teden naj bi se sicer obetala že nova seja zbora ŠOU, na kateri se bo odločalo o proračunu ŠOU za leto 2014. Predlagani proračun radia za tekoče leto znaša 180.000 evrov, natanko toliko, kot so ga bili deležni lani, ko so »komaj preživeli ob izčrpni donacijski podpori poslušalcev in podpornikov v okviru akcije ReŠi RŠ«.
Akcija bo po navedbah predstavnikov radia očitno imela svoje nadaljevanje tudi v tem letu, saj bodo morali še enkrat in še glasneje ponoviti preprosto zahtevo: »Zahtevamo Radio Študent!«
Ob tej priložnosti pa že zdaj ponovno pozivajo druge pristojne študentske, univerzitetne in državne institucije, medije, organizacije civilne družbe, organizirane skupine in posameznike, da po svojih močeh pripomorejo k ohranitvi in obstoju Radia Študent, še dodajajo na radiu.
