Plečnikove nagrade podeljujejo od leta 1973 za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interjerja, nastale na ozemlju naše države v zadnjih treh koledarskih letih. Današnja podelitev je bila vesel dogodek zlasti za letošnje nagrajence. V kategoriji javni prostor so nagrado podelili snovalcem Pokopališča Ankaran, Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo večjega merila so prejeli avtorji projekta Vrtec Bohinj, za realizacijo manjšega merila pa projekt Revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami v starem mestnem jedru Ptuja. Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture prejme projekt Platforma Landezine, za katerim stoji Zaš Brezar, medaljo za strokovno publicistiko pa si je prislužil Raimondo Mercadante za knjigo Between history, ideologies and conflicts: Architecture in Slovenia 1968–1991. Štipendijo Plečnikovega sklada je žirija podelila Elvisu Jerkiču za magistrsko delo Pravica do železnice: idejna zasnova revitalizacije železniških objektov v Baški grapi.
»Visoka kakovost vseh letošnjih predlogov in še posebno odličnost nagrajenih del sporočata, da se tudi v današnjem času velikih družbenih kriz porajajo in uresničujejo arhitekturne zamisli velikih in malih meril, ki najdejo nove poti za povezovanje prostora in ljudi, s čimer bistveno prispevajo k iskanju odgovorov na najgloblja vprašanja človekovega bivanja,« je prepričana strokovna žirija, ki so jo sestavljali njena predsednica Ilka Čerpes, Saša Begović, Jerneja Fischer Knap, Nika Grabar in Urška Kranjc.
Inovacije in stari temelji
Avtorji nove zasnove Pokopališča Ankaran so imeli zaradi zahtevne lokacije pred seboj velik izziv. Moči so združili arhitekti Uroš Rustja, Primož Žitnik, Mina Hiršman, Mateo Zonta ter krajinski arhitekti Ana Kučan, Luka Javornik in Danijel Mohorič. Prostor so razčlenili na več delov in ga prepletli s tamkajšnjo gozdno krajino. Posamezna grobna polja se tako potopijo v okoliški gozd, zaradi parkovne ureditve pa pokopališče v arhitekturnem smislu presega ustaljene obrede pokopališkega programa. »V sodobni hipni kulturi, ki je vse manj občutljiva za prostorsko izkušnjo, je bil za avtorje nedvomno velik izziv, kako znova interpretirati obred pokopa, ne da bi dobesedno ponavljali kulturne vzorce. Ne nazadnje je naš odnos do smrti večna tema – tema, ki nas prek obreda pokopa na specifičen način poveže z materialnostjo sveta. Kot takšna si zasluži negovanje ideje življenja v širšem smislu in prav zato je javni prostor, ki ga v prepletanju z gozdom odpira ankaransko pokopališče, posebno poveden,« je komentirala žirija.
Vrtec Bohinj stoji na robu največjega naselja v Bohinjski dolini zraven osnovne šole. »Dialog med vzgojnima institucijama je vzpostavljen tako v vsebinskem kot tudi v formalnem smislu. Merilo vrtca pa je hkrati pomembno tudi zaradi velikosti lastnih volumnov, ki temeljijo na tipologiji bohinjske domačije, a na neobičajen način. Gre namreč za njeno povečavo, ki ob dosledni izpeljavi projekta dobi svojo arhitekturno vrednost,« pojasnjuje žirija. Avtorji tega projekta so arhitekti Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga ter krajinska arhitekta Luka Javornik in Lara Gligić.
Podrobneje se lahko z nagrajenimi projekti spoznate na dveh razstavah, ki bosta na ogled do junija. V prvem nadstropju Plečnikove hiše je že na ogled razstava Velikost arhitekture: Artefakti Plečnikovih nagrad 2025. Drugo razstavo Merilo: procesi Plečnikovih nagrad 2025 bodo odprli danes v ljubljanski galeriji DESSA ob 20. uri.
