Primerjajmo število obiskovalcev kulturnih dogodkov po področjih, četudi seveda metodološko tako primerjanje ni povsem ustrezno, saj so različna področja različno razvita, niso vedno enako dostopna, poleg tega na porabo ključno vpliva ekonomski in kulturni kapital porabnikov. Daleč najbolj obiskane so knjižnice, ki so imele v letu 2012 nekaj več kot 10 milijonov obiskov, kar pomeni, da je vsak državljan knjižnico obiskal v povprečju petkrat. Visok obisk je gotovo mogoče pripisati dejstvu, da so posamezni obiski, če odmislimo članarino, v bistvu brezplačni. Brezplačnosti in vpetosti v lokalno zaledje je mogoče pripisati uspešnost ljubiteljske kulture, katere prireditve je obiskalo 3,2 milijona obiskovalcev. Na tretjem mestu so kinematografi, kjer so ugotovili 2,6 milijona obiskovalcev, od tega si je vsak 20. ogledal slovenski film. Še dodatnih 305.114 obiskovalcev ugotavlja art kino mreža. Muzeji in galerije so našteli 2,7 milijona obiskov, pri čemer v mnogih institucijah kar polovico vstopnic razdelijo brezplačno, kot smo pred časom poročali v Dnevniku, sicer pa muzeji in galerije kot edini obisk večajo tudi s turisti. Na tretjem mestu po dosegu so gledališča, kjer javne nekomercialne prireditve obišče 1,15 milijona ljudi, v povprečju 150 na prireditev. Zaostajajo javne nekomercialne prireditve na področju glasbe, ki se jih je udeležilo 359.551 obiskovalcev. Gledališče in glasba, ki sicer porabita največ javnih sredstev, sta tako pri repu lestvice, ko govorimo o dosegu.
Česa torej iz objavljenega poročila ministrstva ne izvemo? Tistega, česar ne izvemo tudi nikjer drugje. Ne izvemo, koliko smo kupili knjig. Poročilo ministrstva ob predstavitvi bujne založniške produkcije o prodaji molči podobno, kot vsak mesec sebi v zabavo in javnosti v posmeh molčijo seznami najbolje prodajanih knjig – objavljeni brez podatkov o številu prodanih izvodov. Če si stanovsko združenje, ki pripravlja sezname, lahko privošči kaprice, je tokrat priložnost, da stanje organiziranega molka odpravi, zamudilo ministrstvo. Javno nekomercialno založništvo ostaja edino področje javne podpore kulturi, ki ga s podatki o dosegu ne želijo predstaviti ne založniki, ne knjigotržci – in očitno tudi ne ministrstvo.
Do podatkov ima preprost dostop, če kdo, prav ministrstvo kot financer Javne agencije za knjigo (JAK). Programski založniki namreč JAK o prodaji poročajo v končnih poročilih, podatki so deloma že zbrani v raziskavi Mirovnega inštituta iz leta 2011, za nameček pa neuradni podatki govorijo, da vsak Slovenec letno kupi dve knjigi. Kar bi pomenilo, da je prodaja knjig še vedno segment z drugim največjim dosegom. Je za molk torej sploh kak resen razlog?