V začetku septembra lani sta zavod Maska in SNG Maribor podpisala izjavo o partnerskem sodelovanju pri novem oratoriju Igra o antikristu mariborskega umetniškega kolektiva Was ist Maribor, ki naj bi za tematsko izhodišče projekta vzel finančni zlom mariborske nadškofije. 11. februarja je mariborsko gledališče praktično čez noč (premiera naj bi bila 20. aprila) nepreklicno odstopilo od sodelovanja, in sicer iz finančnih razlogov.
Četudi se bo po zadnjih informacijah premiera predstave vendarle zgodila, sicer z nekajmesečnim zamikom in s pomočjo drugega partnerja v koprodukciji, ljubljanskega Cankarjevega doma, so včeraj na Maski vseeno javno spregovorili o odpovedi. Menijo namreč, da se za argumentom črtanja koprodukcije iz varčevalnih razlogov skriva še kaj drugega, a končno interpretacijo prepuščajo javnosti.
Kronologija dogovorov
Producentka projekta Tina Dobnik iz Maske je povedala, da je bilo že na začetku jasno, da bodo morali za izvedbo projekta poiskati koproducente, in na koncu so se dogovorili s Cankarjevim domom, KUD Borza in SNG Maribor. V zvezi z mariborskim teatrom so bila pravila jasna že v osnovi: SNG Maribor ne bo prispeval neposrednega finančnega vložka, bi pa dal na voljo veliko dvorano za premiero, operni zbor, tri operne soliste in tri dramske igralce ter seveda tehniko oziroma tehnično osebje; predstava bi sicer startala kot dodatna ponudba hiše, v prihodnji sezoni pa bi jo ponudili kot del opernega abonmaja. Pogovarjali so se celo že o tem, kako si bodo delili izkupiček od prodanih vstopnic.
Projekt so oboji prijavili na ministrstvo za kulturo in zanj tudi prejeli sredstva, Maska je zanj uspešno kandidirala še na Mestni občini Ljubljana, vse je teklo kot po maslu. S študijem je začela tudi umetniška ekipa in še 4. februarja v pisarni ravnatelja SNG Maribor Danila Roškerja o morebitnem odstopu od koprodukcije ni bilo govora; 11. februarja pa so prejeli elektronsko sporočilo Roškerjeve tajnice, da SNG Maribor odstopa od sodelovanja iz finančnih razlogov in da je enaka usoda doletela še dva projekta, Svatbo v režiji Paola Magellija v mariborski Drami ter simfonični koncert.
»To je bil za nas velik šok,« pravi Dobnikova. »Tudi sami čutimo posledice zmanjševanja financiranja programov, zato se nam zdi toliko bolj pomembno, da se združujemo med seboj, predvsem vladne in nevladne organizacije, in skupaj nekako prevozimo krizne čase.« Tovrstno združevanje je tudi ena od vladnih prioritet na področju kulturne politike, zato so na kršenje poslovnih pravil mariborskega gledališča opozorili tudi ministrstvo za kulturo, a od tam ni odgovora.
»To je demonstracija moči«
»Ne želimo se spraševati, kakšna je finančna situacija v mariborskem gledališču, ker vemo, da vsem režejo sredstva. Zanima pa nas, kako je mogoče, da projekt odpovejo tako pozno, in ali argumenti za odpoved dejansko zdržijo. So res ravnali gospodarno?« se sprašuje direktor zavoda Maska Janez Janša. Meni namreč, da gledališče z odpovedjo ne bo ničesar privarčevalo, saj so jim že v startu odpadli produkcijski stroški. Tu bi morali upoštevati še nacionalni interes, saj je oratorij obenem novo slovensko glasbeno delo (glasbo je napisala skladateljica Nana Forte). »Predstavo bi v Mariboru dobili praktično zastonj in bi jo lahko potem naprej uspešno tržili,« je prepričan Janša.
»Namigovanje, da naš vložek za nas ne bi povzročil dodatnih stroškov, kaže na slabo poznavanje delovanja in financiranja gledališč,« odgovarjajo v SNG Maribor. Nekaj projektov so zaradi finančne stiske odpovedali ali pa jih nadomestili z manjšimi, oklestili so avtorske honorarje in stroške opreme predstav, se odpovedali gostujočim umetnikom ter se naslonili na lasten umetniški in tehnični kader. »Največji vložek in kapital, tudi pri tej predstavi, predstavljajo ravno zaposleni,« poudarjajo v Mariboru, kjer naj bi bil ansambel že tako kadrovsko podhranjen in preobremenjen.
»Na splošni ravni se mi to vendarle zdi neka demonstracija moči,« pa meni Janša. »Kajti participacija SNG Maribor z infrastrukturo in kadrom je takšna, ki si jo nobena nevladna organizacija ne more privoščiti.«
Pravni okvir zgodbe
Pa bo imela odpoved za SNG Maribor kakšne posledice? Pri Maski pojasnjujejo, da so s SNG Maribor sklenili koprodukcijsko izjavo, pogodbe pa takrat niso podpisali, ker so v Mariboru ravno menjavali umetniškega vodjo opere. Do podpisa pogodbe bi moralo priti ravno v tednu, v katerem je od tam prišla odpoved koprodukcijskega sodelovanja.
»V poslovnem in seveda tudi v kulturnem svetu velja, da so takšne izjave zavezujoče za obe strani. Stvari so bile dogovorjene, zapisane, ta projekt imamo tudi v letošnjem programu Cankarjevega doma, ne nazadnje pa imam tudi sam enak dogovor z Danilom Roškerjem. Kot koproducenti smo zdaj projekt nadgradili, zagotovili prostore, vse to pa pravnemu okviru zadostuje,« pa pravi generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Predstavo bodo gostili 22., 23. in 24. oktobra v Gallusovi dvorani. Pogodbe še niso podpisali, a so v intenzivnih dogovorih, tudi s potencialnim zborom in orkestrom; iskali bodo tudi nove možnosti uprizoritve v Mariboru.
Tudi (politične) špekulacije
Zbrani niso želeli špekulirati, kaj bi se lahko poleg finančnih razlogov še skrivalo za odpovedjo mariborskega gledališča, vseeno pa je Janša popihal v žerjavico, ko je dejal, da se je odpoved zgodila le nekaj dni za tem, ko je vodstvo hiše dobilo v branje libreto. In kaj bi bilo lahko v njem spornega? Was ist Maribor je umetniški kolektiv, ki ustvarja dokumentarne gledališke projekte, kjer analizirajo in uprizarjajo tranzicijske kulturno-politične in ekonomske situacije mariborske stvarnosti, ki imajo paradigmatsko vrednost za celotno slovensko družbo. V tem duhu so se lotili tudi Igre o antikristu: v središče so postavili nov zastrti »emblem« Maribora in Slovenije, mariborsko nadškofijo. Skoraj milijardni dolg je postal »večji« od dolga samega, saj pomeni začetek velikega proračunskega primanjkljaja, ki je sprožil državne reze v najbolj občutljiva družbena tkiva. Zgodba mariborske nadškofije je največja dolžniška zgodba v času države Slovenije in kronološko pomeni začetek razkroja socialne države.
»Vsekakor odpoved projekta ni vsebinske narave, pač pa, kot smo pojasnili avtorjem, finančne,« zatrjuje Rošker. Ustvarjalci pravijo, da so v oratoriju tematizirali denar, cerkev in odpuščanje. Pri tem zagotavljajo, da z ničemer niso drezali v verska čustva, so se pa mariborske finančne afere lotili dokumentaristično.
