Namen projekta bralnih uprizoritev je, da bi skozi odrsko branje devetih klasičnih dramskih besedil čim bolj približali gledališko umetnost tudi tistim, ki ne morejo uživati v njeni vizualni razsežnosti; po drugi strani pa bodo ti dogodki šolajoči se generaciji ponudili drugačno interpretacijo del klasične dramatike. »Vsak mesec bomo na ta način predstavili po eno besedilo. Če bo za bralne uprizoritve vladalo večje zanimanje, jih bomo v prihodnje tudi ponavljali,« napovedujejo v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL).
Cikel so sinoči začeli s Sofoklejevo Antigono v prevodu Kajetana Gantarja, uprizoritev pa je v sodelovanju z lektorico Majo Cerar in igralci MGL pripravila dramaturginja ter režiserka predstave Ira Ratej. Ta pravi, da ji je bilo delo z zasedbo v veselje in da so s tem, ko so se odrekli spektakelski dimenziji Sofokleja, njegovo tragedijo doživeli še intimneje.
Glas, ki vodi poslušalce
»Bralne uprizoritve sicer niso nekaj novega,« pojasnjuje Nataša Pevec, koordinatorka za trženje programa MGL. »Posebnost Velikih iger sveta pa je v tem, da smo skušali v gledališče vključiti tudi tiste, ki v tej umetnosti ne morajo uživati celostno.« Pri prilagoditvi bralne uprizoritve za slepe in slabovidne ima pomembno vlogo režiserka Ira Ratej, ki na začetku branja prisotnim napove vsakega bralca-igralca posebej ter predstavi njegovo vlogo v igri. »Ta način slepim in slabovidnim omogoča identifikacijo različnih likov tudi med poznejšim branjem,« utemelji. Kot pravi, so dobili zelo pozitiven odziv s strani Zveze slepih in slabovidnih, kjer pravijo, da so take uprizoritve zanje velika popestritev.
Takšen stik slepih in slabovidnih z dramsko in gledališko umetnostjo je zasnovala direktorica MGL Barbara Hieng Samobor, primeren pa je tudi za šolsko populacijo, predvsem zato, ker izbor dramskih del sledi programskim smernicam učnih načrtov za slovenski jezik.
Spodbujanje sodelovanja s šolami
Nataša Pevec poudarja, da so bile nad projektom navdušene tudi učiteljice in profesorice, ki menijo, da skozi bralne uprizoritve ter interpretacijo dramskih igralcev šolajoče se občinstvo doživi dramsko delo v drugi kvaliteti. »Bralne uprizoritve med drugim razvijajo bolj senzibilen odnos do govorjene, umetniško oblikovane besede, spodbujajo fantazijo ter pozitivno vplivajo na zbranost in pozornost.«
Na bralnih uprizoritvah bodo v nadaljevanju predstavili tako slovenska kot svetovna dramska besedila, nastala v obdobju od antike do začetka 20. stoletja. Antigoni bo med Velikimi igrami sveta sledila bralna uprizoritev igre Mandragola Niccola Machiavellija, nato pa se bodo zvrstile še Županova Micka A. T. Linharta, Gogoljev Revizor, Molierov Tartuffe, Strindbergova Gospodična Julija, Jurčičeva Veronika Deseniška, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Slehernik Huga von Hofmannsthala.
