Mednarodni festival Mladi levi, ki ga organizira zavod Bunker, se bo v svoji 28. izdaji, ki se začenja to soboto, v nekem smislu vrnil k izhodiščem – kot je ob predstavitvi programa povedala direktorica Bunkerja Alma R. Selimović, bo namreč velik poudarek na delu umetnic oziroma umetnikov mlajše generacije, kar je tudi ena od izrazitejših potez tokratnega festivala. »Čeprav smo se vselej izogibali velikim krovnim temam, so se skozi leta nenehno izrisovali vidnejši poudarki, od raznovrstnih oblik družbenega angažmaja do vprašanj javnega in skupnosti,« je dodala. »Te črte so se med seboj vedno prepletale in niso bile enoznačne, podobno pa je tudi letos, ko v ospredje stopajo tematike prihodnosti in hkratnega premisleka preteklosti ter sedanjosti.«
Festival, ki po njenih besedah ostaja predvsem »praznovanje umetnosti in življenja«, bo med 23. in 30. avgustom ponudil 16 tematsko in žanrsko zelo raznovrstnih umetniških projektov, od gledaliških in plesnih predstav ter performansov do instalacij, intervencij ali razstav, ob tem pa še vrsto spremnih vsebin, kot so pogovori, delavnice, izobraževanja in seveda tradicionalna otvoritvena zabava – skupno se bo zvrstilo skoraj trideset dogodkov, sooblikovalo pa jih bo več kot 90 sodelujočih iz 17 držav.
Niz vzhajajočih zvezd
»Z velikim številom produkcij mladih umetnic in umetnikov na letošnjih Mladih levih, nekatere od njih so nastale še v času študija, se festival na neki način vrača k svojim začetkom, ki so jih določali prav nastopi vzhajajočih avtorjev in avtoric, hkrati pa želimo s tem podpreti delo obetavnih ustvarjalcev ter jim pomagati k širši, tudi mednarodni prepoznavnosti,« je poudarila Klara Drnovšek Solina, ena od dveh selektoric programa. Med drugim bosta s svojima uprizoritvama, ki sta nastali v času njunega študija na DAMU v Pragi, na festivalu prisotna Filip Mramor in Aljoša Lovrić Krapež, prvi s predstavo 3. julij 1998 – Nič nikoli zares ne umre, drugi pa s predstavo Je radost II; oba sicer slovensko občinstvo pozna kot člana kolektiva Počemučka.
Od tujih mlajših avtoric bosta tu denimo brazilska umetnica Aline Olmos Steler z razstavo in performansom Intimno branje oraklja, ki tabuje podira s pomočjo humorja, ter švicarska plesalka Mélissa Guex s predstavo Spust (Singel) v javnem prostoru. Tudi za uvodno predstavo festivala bosta poskrbela dva mlada italijanska izvajalca – Alice in David Sinigaglia bosta izpeljala Smrdljivi koncert na štirih tacah, poetično (in hrupno) refleksijo sodobnosti.
Od druženja do debat
Druga prepoznavna poteza Mladih levov je kontinuirano spremljanje posameznih umetnikov skozi leta in različne faze razvoja, pa je pristavila druga selektorica programa Mojca Jug. Med tistimi, ki se redno vračajo na festival, je denimo hrvaško-francoska umetnica Ivana Müller, ki je lani skupaj z Bojano Kunst zasnovala projekt Krpanje nevidnega; ta se bo letos nadaljeval v obliki družabnega in s plesom prežetega popoldneva. Intermedijska ustvarjalka Toni Soprano Meneglejte bo predstavila intervencijo BFF – poskus št. 4, v kateri nadaljuje svoje raziskovanje odnosa do umetne inteligence, kolektiv The Feminalz bo izvedel 99. in 100. ponovitev kultne tehnoburleske Tatovi podob, tu bo tudi Barbara Kukovec s performansom Sladke skrbi, v katerem sooča feministično dediščino in slovensko podeželje.
V programu se bo zvrstilo še več domačih (recimo DISKOlektiv, lanski dobitnik nagrade zlata strela, z uprizoritvenim sprehodom Aplavz) in tujih ustvarjalcev (denimo prodorni iranski koreograf Armin Hokmi s plesno predstavo Širaz), pod krošnjami kostanjev na Taboru se bodo spet naselili pogovori o resnih temah ob turški kavi (Debatne kafane), festival pa bo sklenila belgijska skupina Ontroerend Goed s predstavo Hvala, da ste tukaj, ki se bo poklonila občinstvu. Cena vstopnic bo tradicionalno simbolična (en evro), seveda pa bo mogoče primakniti tudi prostovoljne prispevke.
