Producentka, sopranistka in umetniška vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča (SKGG) Katja Konvalinka je povedala, da vaje za sodobno komorno opero Svatba za šest ženskih glasov a cappella iz leta 2010 srbsko-kanadske komponistke Ane Sokolović, ki bo slovensko premiero doživela ta ponedeljek v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, potekajo že od marca. Gre namreč za tehnično zelo zahtevno delo. To je že druga opera iste skladateljice, ki bo zaživela v produkciji SKGG, prva je bila Love Songs (Ljubezenske zgodbe) za sopran in saksofon leta 2018.
Svatbo sestavlja sedem zvočnih slik na temo predporočnega slavja nekje na Balkanu v preteklosti (Dekleta pojejo Milici; Barvanje las; Ljubezenska obleka; Prepir; Kopel; Zora – oblačenje; Slovo), ki se bodo odvile v dobrih petdesetih minutah – »prva slika je noro težka, zadnja slika je noro lepa«, pravi Konvalinka. Uro pred ponedeljkovo premiero, torej ob 19. uri, se bo v Kosovelovi dvorani s skladateljico pogovarjala muzikologinja Katarina Radaljac. Opero bodo v CD, kjer se podpisujejo kot koproducenti, ponovili v torek in sredo, 1. oktobra jo bodo izvedli v KC Primoža Trubarja Šentjernej in 25. oktobra v APT Novo mesto, dogovarjajo pa se tudi za gostovanje v Srbiji, kjer opere svoje rojakinje še niso videli v scenski izvedbi.
Balkanska asimetrija
Ana Sokolović je kanadska skladateljica srbskega rodu in je pomembna osebnost v sodobni glasbi. V Kanadi jo izjemno cenijo, njena dela pa uprizarjajo po celem svetu. Navdušuje se nad različnimi umetniškimi oblikami, njena inštrumentalna in odrska dela pogosto navdihuje balkanska folklora in njeni ritualni, asimetrični ritmi. Prejela je številne nagrade, med drugim dve zaporedni nagradi JUNO za »klasično skladbo leta«: leta 2019 za Golden Slumbers Kiss Your Eyes za kontratenor, refren in orkester, ter leta 2020 za Evto, koncert za violino in veliko zasedbo.
Doslej je napisala štiri opere. Prvo opero Polnočno sodišče, ki je bila uprizorjena v kraljevi operni hiši v Covent Gardnu, je Opera News pohvalila zaradi »osvežujočega zvočnega sveta divje inventivne igrivosti, napolnjenega z veseljem do življenja«. Njeno opero Svatba pa so premierno leta 2011 postavili v Torontu ter nato še v operi v Filadelfiji in San Franciscu in na Festivalu d'Aix-en-Provence. Prejela je izvrstne kritiške odzive in nagrado Dore Mavor Moore za »izjemno novo opero«, Le Monde pa jo je opisal kot »obred pomladi, miniaturo, ki izumlja univerzalno fonetiko človeškega srca«. Trenutno piše novo opero The Old Fools, in sicer za kanadsko operno družbo, premiera bo še letos. Na montrealski univerzi poučuje kompozicijo, Orchestre symphonique de Montréal pa jo trenutno gosti kot rezidenčno skladateljico.
Vaje že od marca
Skladateljica je slovenske pevke na eni od vaj tudi osebno obiskala. »Pogovor z njo je bil za nas zelo dragocen, podrobneje je lahko pojasnila svoje zamisli, mi pa smo se lahko po tem bolj potrudili, da se temu približamo,« pravi Katja Konvalinka. Skladateljica je bila sicer ves delovni proces v komunikaciji z dirigentko opere Jeleno Susnick, in menda jo je že v začetku opozorila, da z vajami ne bodo začele prepozno. Bile so menda premiere, ko zasedbam enostavno še ni šlo in so datum prestavili.
Medtem ko je bil študij opere za slovensko praizvedbo po zagotovilih producentke dobro natempiran: »Izvedba nam gre, ampak je opera pevsko res tako zahtevna, v 50 minutah se ne sme zmotiti nobena od nas niti enkrat.« Zato je pevke skrbno izbrala, morale so biti nesporne v solffeggiu, kajti poje se a cappella, torej brez glasbene spremljave, pevke pa morajo same poskrbeti tudi za ritem - igrajo na okarine, bobne, zvočne palice, gong, udarjajo ob lastna telesa. »Vloge so med sabo popolnoma enakovredne, edini solo na koncu ima vloga Milice, bodoče neveste, drugače pa smo ves čas vse prisotne na odru, brez predaha,« še pravi Konvalinka, ki bo nastopila v vlogi nevestine prijateljice Lene. Libreto je napisan v srbskem jeziku, poln je tudi izštevank in drugih ritmičnih momentov.
Scenografija je izdelana diskretno, kostumografija prijazna za oko, režiser Andrej Jus pa je menda dobro razumel pomen opere - da je glasba tako bistvena, da jo je treba postaviti na prvo mesto. »Kolikor je igre, pa je zelo organska. Režiserjevi posegi nam ne otežujejo petja, kvečjemu obratno; olajšal in osmislil je denimo določene spremembe v ritmu, melodiki.« Pevke bodo imele tudi nekaj plesnih vložkov, ne posebej koreografiranih, »a ker je glasba polna balkanskih ritmov, recimo veliko jih je v sedem-šestnajstinskem taktu, to že samo narekuje neko gibanje. Glasba je karakterno vesela, energijsko izjemno močna, ritem pa torej naredi žur. Prepričala me je kombinacija noro lepih momentov, ki so v bistvu izrazito atonalni, a me vedno znova ganejo,« je še povedala Katja Konvalinka.
