Decembra lani je bila v Gledališču Glej uprizorjena avtorska predstava Soap opera režiserja Marka Čeha, katere osrednje izrazno sredstvo je bila scenografija, izdelana iz milnih sten, ali natančneje – vizualna podoba predstave je v pretežni meri temeljila na velikih tankih opnah iz milnice, napetih s pomočjo mehanske konstrukcije, v katerih so se prelivale raznovrstne barvne in svetlobne teksture. Uprizoritev je pomenila prvi preizkus tovrstne uporabe milnih sten v gledališču, že takrat pa je Čeh napovedal njeno nadaljevanje; tako bodo jutri ob 20. uri premierno izvedli drugi del Soap opere, ki bo v Gledališču Glej zaživela v tehnološko nadgrajeni obliki in z razširjeno igralsko zasedbo.
Marko Čeh, sicer uveljavljen režiser in vizualni umetnik, že dlje časa raziskuje možnosti rabe milne mešanice, med drugim tudi znotraj avtorskega kolektiva Stran22, v katerem je leta 2019 z milnico oblikoval instalacijo Žajfnica, ki je bila predstavljena na festivalu Svetlobna gverila, a tudi na več prizoriščih v tujini. »Že takrat me je zanimalo, ali bi bilo mogoče uporabo milnih sten pripeljati do ravni, ko bi lahko z njimi, recimo, zgradili tudi scenografijo za operno predstavo,« se je spominjal zametkov Soap opere pred premiero prvega dela uprizoritve. Pri tem ga je zanimalo zlasti, ali lahko takšna scenografija s svojimi posebnostmi »igra« sama zase. »Morda bi lahko rekli, da je govorica gledališča sestavljena iz več jezikov – eden je 'jezik' besedila, drugi je jezik igre, prav tako kostumi v nekem svojem jeziku prenašajo določeno sporočilo. V našem primeru je v ospredju scenografija – ta je glavna nosilka pomena, vsi drugi elementi pa jo podpirajo.«
Vstopanje v podzavest
Čeprav se je v prvi Soap operi ukvarjal predvsem s tehničnimi oziroma fizikalnimi zagatami uporabe milnice, predstava ni bila brez vsebinske podlage; njen izhodiščni motiv je bil namreč znani roman Idiot ruskega klasika Fjodorja M. Dostojevskega, ki je bil izvorno objavljen v nadaljevanjih kot časopisni podlistek. »Dostojevski ga je pisal sproti, ne da bi natančno vedel, kaj bo v naslednjem delu – nastajal je torej zelo podobno kot sodobne televizijske 'žajfnice' in je že zato nekako primerna osnova za predstavo, kjer ima milnica glavno vlogo, pa čeprav smo iz njega izbrali zgolj posamične prizore in se pri tem osredotočili na vizualno plat,« pojasnjuje Čeh.
Če je prvi del ponudil izpoved kneza Miškina (igra ga Anže Zevnik) med potovanjem z vlakom, se v nadaljevanju dogajanje preseli v Sankt Peterburg, med salonske intrige in dramatične ljubezenske zaplete; s pomočjo scenografske tehnologije iz milnice, ki prikazuje notranje svetove in psihološka stanja dramskih likov, se odpre nov pogled na slovito zgodbo … V predstavi nastopajo še Niko Goršič, Gregor Prah in Gaja Višnar, dramaturginja je bila Kaja Balog, ki je skupaj s Čehom poskrbela tudi za priredbo besedila, celostno vizualno podobo je zasnoval kolektiv Stran22, avtor glasbe pa je Gašper Torkar.
