»Televizija ne bo nikoli več enaka kot doslej,« je bil eden od sloganov, ki so leta 1976 napovedovali premiero filma TV-mreža (Network), črne komedije o cinizmu medijske mašinerije in izpraznjenosti ameriške družbe. Politična satira o televizijski mreži, ki v gonji za gledanostjo neusmiljeno izkoristi obup odsluženega starejšega voditelja poročil (ta najprej zagrozi, da se bo ubil pred kamero, nato pa mu za njegove besne izpade poiščejo drugačen format oddaje, ki pritegne novo občinstvo), je požela naklonjenost tako kritike kakor gledalcev ter prejela več oskarjev – med njimi tudi za scenarij, ki ga je napisal Paddy Chayefsky in je sčasoma obveljal za vizionarskega.
»Čeprav je film nastal davno pred pojavom spleta, družbenih medijev ter resničnostnih oddaj, na določen način obravnava vse težave, s katerimi se srečujemo v sodobni postresničnostni družbi – vključno z mediji kot orodjem za uspavanje in nadzorovanje množic oziroma z vprašanjem dobička kot edine vrednote,« je med drugim poudaril Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča, kjer bodo predstavo po tem »najbolj znamenitem filmu o televiziji« premierno uprizorili v sredo v režiji Matjaža Pograjca.
Postavitev je sicer nastajala po odrski priredbi scenarija, ki jo je leta 2017 za londonsko Nacionalno gledališče napisal britanski dramatik Lee Hall; ker je izvirni scenarij zaščiten kot nesnovna kulturna dediščina, je mogoče uporabljati le to dramatizacijo, ravno tako pa besedila (prevedel ga je Arko) ni dovoljeno spreminjati ali krajšati. Kakor pravi režiser Pograjc, jih to niti ni preveč motilo. »Gre za duhovito, ostro, natančno napisano predlogo, ki se nam je ni bilo težko držati.« Čeprav bi bilo mogoče v predlogi marsikaj posodobiti, je njena vsebina po skoraj pol stoletja še zmeraj aktualna, saj zelo neposredno naslavlja trenutno medijsko in družbeno resničnost, je prepričan. »Vse tisto, kar pove osrednji lik, drži še danes, le da je to, kar je bila takrat satira, zdaj v resnici tragedija, saj je očitno, da v vsem tem času nismo prav nič napredovali.«
Med gledališčem in filmom
Po Pograjčevih besedah jim je v predstavi uspelo izpostaviti nekatere bolj intimne plati junakovega boja, ravno tako pa so se lahko sprehajali med različnimi žanri in pri tem uporabili razne zgodovinske in umetnostne reference. Dogajanje je namreč postavljeno v okolje televizijskega studia, kar jim je omogočilo dvoplansko dogajanje, kjer gledalec vzporedno spremlja tako resničnost v ozadju studia kot tudi sliko, ki jo preko ekranov pošiljajo v svet. »Naš namen je bil zlasti okrepiti doživetje predstave, hkrati pa podvojena podoba vzpostavi neko napetost, ki jo je mogoče uporabiti uprizoritvi v prid,« pojasni režiser videa Tomo Brejc.
Tehnično zahtevna predstava tako nenehno prehaja med gledališčem in filmom, kar od sodelujočih zahteva precejšnje napore. »Igralci smo hkrati na odru in na zaslonu – gledalec sam izbira, katero od podob bo gledal, za nas pa je tu glavni izziv iskanje ravnotežja med filmsko in gledališko igro,« prizna Matija Vastl, ki igra protagonista Howarda Beala. Nastopili bodo še Matej Recer, Katarina Stegnar, Ivan Peternelj, Robert Prebil in drugi.
