Festival radikalnih teles Spider, ki ga na preseku plesne umetnosti in kritične misli že leta pripravlja društvo Pekinpah, se bo v času okoli poletnega solsticija vrnil na že tradicionalna prizorišča: od 18. do 21. junija se bo tako za tri dni naselil v Plečnikov avditorij in Jakopičevo sprehajališče, za zaključno druženje in ples pa se bo na zadnji dan iz Tivolija preselil še na grad Kodeljevo. Letošnja izdaja bo kot običajno združevala raznovrstne odrske izraze, »radikalne« pogovore in pa glasbeni program, sooblikovalo pa jo bo več kot 30 izvajalcev iz sedmih držav.
Od telesa proti transu
Osrednja tema tokratnega festivala bo družbena hipnoza. »Živimo v svetu, ki mu na eni strani vlada groba sila, kot se izkazuje v avtoritarnih politikah in vse bolj odkritem zatiranju različnih družbenih skupin, narodov, celo držav,« ugotavlja Žiga Predan, direktor festivala Spider. »Po drugi strani pa je to tudi svet, ki ga obvladujejo zlasti prikrite silnice nevidnih algoritmov. Te nam vedno bolj meglijo zaznavanje resničnosti, potiskajo nas v nekakšno hipnotizirano stanje, kjer je vse lepo, najboljše ter brez napak – sami se s tem ne strinjamo, saj napako in spodrsljaj vidimo kot nujen del ustvarjalnega procesa, zato ju poskušamo ohraniti tudi na festivalu. Tega razumemo kot nekakšen poligon ali laboratorij za kreativnost, ki je v trenutnem družbenem sistemu vse bolj ogrožena.«
Temo hipnoze so v okviru programa povezali s telesom kot glavnim »orodjem« plesa. »Telo v sebi vsebuje neko repetitivno gibanje, vzorce, ki jih je mogoče razbrati ter prepoznati, in to ponavljanje, ki je v določenem smislu zelo podobno plesu, lahko deluje tudi hipnotično, podobno kot na primer valovanje morja,« meni umetniški direktor festivala, plesalec in koreograf Matej Kejžar. »Skozi tovrstna ponavljanja, v prepletanju tistega, kar se je že zgodilo, in tega, kar se ponavlja še danes, smo oblikovali tudi letošnji program – ki se na ozadju uničevalnih političnih in digitalnih sistemov obrača k plesu kot izjemni umetniški praksi.«
Korak naprej od znanega
Festivalsko dogajanje bo v sredo, 18. junija, uvedel prvi del Radikalnih pogovorov, ki jih kurira Bara Kolenc; z naborom vabljenih sogovornikov z različnih področij, od fizike do poezije, se bo ob 17. uri posvetila temi Od hipnoze do psihoze, naslednji dan ob isti uri pa bo sledila debata o obrazu kot vmesniku oziroma nečem, kar je »kombinacija organa in kulturnega konstrukta«. Kot pojasnjuje snovalka pogovorov, v katerih lahko sodelujejo vsi prisotni, na njih poskušajo misliti »korak naprej od tega, kar je v mišljenju že standardizirano«. Uvodni dan se bo nadaljeval z didžej setom in tremi predstavami: najprej bosta plesalec Jurij Konjar in pianistka Kaja Draksler pripravila Variacije na Goldberga, sledila bo plesna uprizoritev Medtem, ko smo tu v zasnovi in koreografiji Lise Vereertbrugghen, ki združuje rave s folklornimi plesi, nato pa bo nastopil še Nino de Elche, ki spaja flamenko s transcendentalnimi tehno vložki.
V četrtek bo drugemu delu Radikalnih pogovorov sledil program za otroke Baby Spider, ki bo ponudil plesno-performativno predstavo Skicirka, Laima Jaunzema in Maciej Sado pripravljata Imperativ posnemanja, interdiciplinarno delo, ki prostor koreografije razpre med performansom in instalacijo, Igor Shyshko bo s soplesalkama izvedel ritualni performans Urok, Boštjan Antončič pa solo Bernabo, sicer del plesne predstave Anne Terese De Keersmaeker; izbor bo v poznih večernih urah sklenil Jakob Wittkowsky s performativnim delom Kačji pastir.
Petek bo med drugim minil v znamenju performansa Georgie Vardarou Ko zalebdi nad oceanom ter dela Efeu, kot ga je zasnoval režiser Thomas Hauert, zaokrožil pa ga bo koncert zasedbe Jimmy Barka Experience. Sklepni dan na gradu Kodeljevo bo od 11. ure naprej didžej nastope združeval s poznim zajtrkom, razgibala pa ga bo še predstavitev performansa z delavnice pod vodstvom Keitha Hennessyja. Višina vstopnine bo tudi letos sledila načelu »plačaj, kolikor zmoreš«.
