Ko je poleti leta 1990 soustanovitelj Gledališča Ane Monro (GAM) Andrej Rozman - Roza v pogovoru ob Bohinjskem jezeru, v bližini cerkve svetega Janeza Krstnika, gledališčniku in prijatelju Loeku van Sousu dejal, da za GAM, ki je tedaj obstajalo slabih deset let in je imelo vsako leto novo odrsko predstavo, ne vidi več poti naprej, mu je nizozemski ustvarjalec predlagal, naj se lotijo improvizacijskega gledališča oziroma gledališkega športa. »To je metoda, ki jo je za pomoč študentom vpeljal profesor igre Keith Johnston v Calgaryju, iz česar je nastala gledališka fascinacija,« o pionirju improvizacije pove Andrej Rozman - Roza. Metode pri nas tedaj niso poznali in tako so se monrojevci z Loekom zmenili, da jih pride naučit osnov. Zatem je gledališka skupina odpotovala še v London, kjer so jim zaradi vključene pirotehnike odpadle predstave, ustvarjalci pa so dva tedna bivanja na Otoku izkoristili za seznanjanje s tamkajšnjimi oblikami improvizacijskega gledališča, »tako tekmovalnimi kot ekshibicionističnimi«.

V Ljubljani so monrojevci, prežeti z novimi gledališkimi prijemi, leta 1991 ustvarili predstavo Variete-impro, ki je vključevala improvizacijske točke, v katerih je sodelovalo občinstvo. Improvizacijske discipline so počasi vzbudile zanimanje tedanje širše ljubljanske kulturne scene in iz varieteja prešle v odrsko tekmo. Začetni poziv skupinam, ki bi se želele preizkusiti v improvizacijskih tekmovalnih zvrsteh – ta imajo jasna pravila, gledalci pa določajo teme in žanre dogajanja, vloge, naslove, čustva in prekinjajo ali spreminjajo potek, kar vse spremljajo sodniki – so monrojevci objavili v reviji Mzin. Prva impro tekma se je odvila na nekdanji dan republike, 29. novembra leta 1993, v KUD France Prešeren, povrhu vsega še ob polni luni, z ekipo Ane Monro pa se se je pomerila ekipa GILŠ (Gledališka in lutkovna šola) – Nasa kabinet. Po začetnem turnirju, delavnicah in tekmah, kjer so vsi kolektivi igrali proti monrojencem, se je v sezoni 1994/95 odvila prva polnokrvna sezona Impro lige, ko so vse ekipe tekmovale med sabo.

Salve smeha ob nedeljah
v KUD France Prešeren

Impro liga, ki je najstarejši program improvizacijskega gledališča v Sloveniji – in letna ligaška tekmovanja še vedno potekajo – je bila v devetdesetih letih pravi fenomen. Tovrstno interaktivno in spontano gledališče, ki je bilo pri nas novost, je nagovorilo raznovrstno občinstvo. Epicenter impro scene je bil tedaj viden člen ljubljanske alternativne kulture KUD France Prešern, kjer so dvorano ob nedeljah polnile slave smeha, ki so spremljale odrske domislice in duhovitosti. »To so bila totalno intenzivna leta, ko je vse špricalo od ustvarjalnosti na vseh področjih. Odpiral se je prostor za mlade ustvarjalce, na Impro ligi pa se je odvilo milijon zabavnih stvari. Če ob nedeljah nisi bil v KUD-u, te ni bilo,« o devetdesetih letih pripoveduje igralec Matjaž Javšnik iz nekdanje impro ekipe GILŠ – Nasa kabinet, ki se je kasneje preimenovala v Improvokatorje. Ob tem še pove, kako je enemu od rednih gledalcev ostala v spominu izvedba discipline Roka roko Javšnika in Draga Milinovića, za kar sta od občinstva dobila čisto petko, od sodnikov pa 4, 9, zaradi česar je publika zahtevala obrazložitev. Odgovor sodnikov, zakaj niso dali ocene 5, »je bil genialen in vreden Impro lige«, pravi Javšnik, saj so pojasnili, da mora imeti vsak nekaj nedosegljivega. »To je bil lep povzetek tega, kar naj bi bila Impro liga. To je veselje, zabava in odkrivanje, pri čemer to nikoli ne bi smelo biti nekaj dokončnega, dovršenega in popolnega,« še poudarja Javšnik, ki je bil kot improvizator tudi nagrajen. A ravno to je bil razlog, da je Impro ligo čez čas zapustil. »Začelo se je krasno, kot neka šola za vse, ki potrebujejo osnove gledališča, vendar pa se je s tekmami razvilo rivalstvo, kar ni bil smisel improligaškega delovanja. Pomembno je bilo, da se imamo fino, se družimo in si popestrimo nedeljske večere, ne pa tekmujemo.« Ko je Javšnik čez nekaj let stopil izpod improligaškega okrilja, je še z drugimi improvizatorji pod imenom Improvokatorji za lasten užitek nastopal po slovenskih krajih.

Obdobje sproščenosti,
zabave, smeha

Obdobja sodelovanja v Impro ligi se tudi televizijska novinarka in pisateljica Mojca Širok, ki je bila vse od začetka nekaj sezon del impro ekipe Radia Študent, spominja kot časa »sproščenosti, zabave, smeha in iskrene odprtosti med nami improvizatorji in občinstvom. Vzdušje je bilo enkratno, to je bil čisti žur, občutek je bil, kot da si v dnevni sobi z najboljšimi prijatelji. Vse skupaj je bil en velik štos.« Poleg tega, kot še dodaja novinarka, je bila Impro liga, naj se sliši še tako neverjetno, zanjo krasna šola za njeno kasnejše televizijsko delo. »Ko imaš izkušnjo z odrom, ko vate svetijo luči in je pred tabo polna dvorana v popolni tišini ter te čaka izziv, da brez besedila improviziraš – če to preživiš, potem preživiš tudi vse televizijske vklope z ne vem kakšnih dramatičnih političnih srečanj.« Da so bile improvizacijske tekme žur, pravi tudi scenarist, režiser in producent ter nekdanji novinar in urednik Jani Sever, ki je bil v Impro ligi sodnik. Sodniki so bili po njegovih besedah sicer dokaj »osovražena« vrsta, saj je imela v KUD-u vsaka ekipa v občinstvu svoje navijače. Za Impro ligo je Sever še izpostavil, da je bila pomembna za mlado igralsko skupnost, saj je marsikdo tam dobil navdih in izkušnje z nastopanjem.

Od novosti do stalnice

Kot pravi vodja programa Impro liga v Društvu IMPRO Mistral Majer, je po 30 letih improvizacijsko gledališče pri nas že precej prepoznavno, iz Impro lige so se razvili številni programi in projekti, iz nje so izšli različni kolektivi improvizacijskega gledališča, poleg tega se je z odraslega razširila tudi na mlajše občinstvo. Po velikem osipu improvizacijskih skupin, ki ga je Impro liga doživela v sezoni 2003/04, a se nato spet postavila na noge, sedaj v programu vsako leto sodeluje od 80 do 100 izkušenih improvizatorjev. »Impro predstave, ki so močno zaznamovane s predlogi in ocenami občinstva, poleg tega pa z nepredvidljivostjo, sodelovanjem, spontanostjo in ustvarjanjem tukaj in zdaj ter neponovljivostjo, imajo magično moč,« še pove improvizatorka Mistral Majer, ki tudi pojasni, da v letošnji sezoni Impro lige preizkušajo nove formate gledališkega športa. Ne igrajo več disciplin, ampak izzive, kar je videti nekoliko drugače, a naboj – pestro in dinamično dogajanje – ostaja. V teh dneh pa se improvizacijska skupnost z rojstnodnevnim festivalom Impro liga 30 let, ki v Menzi pri koritu in Klubu SOT 24,5 (razstava) poteka od petka, 24. novembra, do srede, 29. novembra, obrača k zgodovini Impro lige. Med spomine se bo mogoče potopiti na razstavi, predstavi in ob javno-zasebnih pogovorih med sedanjimi in nekdanjimi improligaši.