»Prihajajočo sezono smo sprva želeli poimenovati Iskalci človečnosti, saj bi imel takšen naslov res čvrsto povezavo s prav vsemi igrami našega novega repertoarja, hkrati pa tudi vemo, da človečnost izginja in jo bomo primorani na novo iznajti,« je o zasnovi programa prihodnjega gledališkega leta zapisala Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Ker pa se te naloge lotevajo zgolj skozi gledališki izraz, so se nazadnje odločili, da preplet trinajstih novih predstav po navdihu Federica Garcie Lorce naslovijo Zgodba hoče biti luč.
Med novostmi in klasiko
Na velikem odru bodo septembra sezono odprli z enim izmed zaščitnih žanrskih znakov gledališča v zadnjih nekaj letih, saj bodo krstno izvedli izvirni muzikal Boljši svet, ki ga podpisujejo Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar in Luka Jamnik, režira pa ga Gregor Gruden. Z njim se bodo posvetili eni od najbolj aktualnih tematik tako na evropskih gledaliških odrih kakor tudi nasploh, in sicer vprašanju ogrožanja okolja, ki vodi v planetarno katastrofo. Lotili se ga bodo skozi izrazito polarizirano zgodbo o spopadu med globalno korporacijo, ki obvladuje vse pore družbe, in odpadniki, ki se skrivajo v podzemni votlini, kjer je poslednji izvir pitne vode ... Podobno tematiko bo raziskovala tudi sklepna premiera sezone Bodočnost, ki jo bo v koprodukciji z Beograjskim dramskim gledališčem zasnoval režiser Žiga Divjak; futuristični spektakel, ki se bo navdihoval pri delih Kima Stanleyja Robinsona, bo raziskoval tisto, kar nas zagotovo čaka ob nadaljnjem uničevanju planeta, pa tudi to, »kar bi nas lahko čakalo, ko se odločimo prihodnost zahtevati nazaj«; ta bo na vrsti maja.
Vmes se bo na velikem odru zvrstilo še pet predstav. Diego de Brea bo režiral znano črno komedijo Bog masakra (2006) francoske avtorice Yasmine Reza, ki je bila sicer pred desetletjem in pol že postavljena v ljubljanski Drami, po njej pa je bil posnet tudi uspešen film – navidezno vsakdanji zaplet na otroškem igrišču se v tem sarkastičnem portretu sodobne meščanske elite kmalu sprevrže v pravo vojno med dvema zakonskima paroma, kjer padejo vse maske spodobnosti, omike in intelektualne uglajenosti. Novo dramatizacijo romana Idiot Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki jo je pripravila Eva Mahkovic, bo zrežiral Juš A. Zidar, slovite drame Kazimir in Karolina Ödöna von Horvátha pa se bo lotila režiserka Nina Rajić Kranjac. Gledališka priredba filma Praznovanje, ki so jo po enem od najbolj uspešnih primerkov znamenitega gibanja Dogma 95 pripravili Thomas Vinterberg, Mogens Rukov in Bo Hansen, je še ena od iger, ki so kar pogosto na sporedu evropskih teatrov; tokrat se bo z njo spoprijel Janusz Kica. Premisleke podob človeškega bo zaokrožila še ena klasika, to bo Ibsenova Nora, ki jo bo režirala Nela Vitošević.
Od Plečnika do koncertov
Mala scena MGL bo gostila šest premier. Prva med njimi bo krstna uprizoritev predstave o arhitektu Jožetu Plečniku z naslovom Mojster, ki jo bo zasnoval režiser Jaša Koceli – ta je besedilo napisal na osnovi Plečnikove obširne pisemske korespondence; projekt sicer nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem iz Prage. Poetično moralko Žabe Gregorja Strniše bo režiral Jan Krmelj, Barbara Hieng Samobor pa bo z novim naslovom Neznanec postavila avtorsko priredbo psihološke srhljivke Johna Boyntona Priestleyja Inšpektor na obisku (1945).
Še eno priredbo bo z monodramskim projektom Shakespeare pripravil igralec Sebastian Cavazza, ki se bo po motivih Shakespearovih zlobnežev (1998) igralca, dramatika ter režiserja Stevena Berkoffa še sam spoprijel s pisano paleto bardovih junakov. Rezidenčna avtorica sezone Ana Duša se je lotila pisanja črne komedije Navodila, katere krstno uprizoritev bo tudi zrežirala, obešenjaško komedijo Arzenik in stare čipke Josepha Kesselringa pa bo režijsko oblikovala Nina Ramšak Marković.
Vrnil se bo tudi tradicionalni koncert v Kinu Šiška, na katerem nastopijo članice in člani igralskega ansambla MGL in pa študenti AGRFT – še več, ker je lanski koncert odpadel, bodo izvedli kar dva, prvega jeseni in drugega spomladi. Novost v ponudbi bodo ustvarjalna srečanja vzgojnega oziroma izobraževalnega značaja, namenjena različnim starostnim skupinam, od otrok in osnovnošolcev do mladostnikov ter odraslih.
