»Pred nami se bodo odvijale zgodbe, ki jih pozna vsak posameznik. Govorijo namreč o slehernikih, ki živijo v nekem prelomnem času,« je dober teden pred začetkom tradicionalnega mednarodnega festivala Mladi levi napovedala Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki to prireditev organizira že 17. leto po vrsti. Festivalski dogodki bodo podobno kot v prejšnjih letih zasedli tako prostore Stare mestne elektrarne kot nekatere druge lokacije po Ljubljani, v devetih dneh pa se bo zvrstilo dober ducat predstav in več spremljevalnih dogodkov. Svoja umetniška dela bodo poleg domačih umetnikov predstavili tudi gostje iz Nizozemske, Argentine, Danske, Španije in drugod.
Deset let v elektrarni
Prav z Mladimi levi je Bunker pred desetimi leti oživil Staro mestno elektrarno, industrijsko dediščino, ki je danes »dom scenskih umetnosti in vez med lokalnim in transnacionalnim«, pravi Nevenka Koprivšek. Od leta 2004 se je tako na festivalu zvrstilo čez 1500 predstav, nastopilo 200 skupin z vsega sveta, obiskalo pa ga je okoli 100.000 obiskovalcev. Mladi levi so kulminacija celotnih Bunkerjevih aktivnosti, ki se prepletajo tudi z drugimi področji delovanja zavoda in vedno znova zaključijo poletje. »Mi se ne lotevamo festivalskega programa tako, da bi si že vnaprej določili neko temo, ampak se osredotočamo na to, kar je trenutno najbolj aktualno v mednarodni produkciji,« dodaja.
V duhu Stare elektrarne bo odprtje festivala letos potekalo na ploščadi poleg elektrarne. Mojca Jug, oblikovalka festivalskega programa, je poudarila: »Otvoritev bo posvečena umetnikom, ki so ustvarjali, in obiskovalcem, ki so soustvarjali Mlade leve.« Dogodek v režiji skupine Beton Ltd. so sestavili skupaj z ustvarjalci, ki so in še ustvarjajo v okviru Stare elektrarne. Še istega večera bo na vrsti tudi prva predstava, to bo interaktivna instalacija Worktable novozelandske umetnice Kate McIntosh, ki bo že drugič nastopila na Mladih levih. Gre za predstavo v štirih delih in v štirih različnih prostorih, ki bo trajala sedem dni po več ur na dan.
Prevlada dokumentarnega žanra
Glavnina vsebine letošnjega festivala izhaja iz raziskovalno-dokumentarnega pristopa: številne predstave bodo skozi osebne zgodbe ponujale pogled v intimni človeški vsakdan. Poudarek bo torej na dokumentarnem gledališču in filmu, za razliko od prejšnjih let pa bo več dogajanja tudi čez dan, saj bo festival ponudil še okrogle mize, pogovore in delavnice. Delavnica dokumentarnega gledališča bo denimo namenjena njegovemu zgodovinskemu pregledu, vodili pa jo bodo režiserka Corinne Maier, igralka Anne Haug in dramaturg Kris Merken.
Novost je tudi projekt kulturno-umetnostne vzgoje otrok in mladine Igrišče za gledališče, v katerem bo sodelovalo šest mladih umetnikov in 20 šol iz Slovenije, njegov namen pa je približati umetnost mlajši populaciji. Posebnost bodo tudi delavnice Teorije in plesne analize, kjer se bosta povezovala festival Mladi levi in VIBRA, projekt mednarodnih poletnih plesnih delavnic v Ljubljani (ki bodo od 24. do 30. avgusta), s tem pa se bodo lahko povezali tudi gledališčniki, plesalci, ljubitelji plesa in pedagogi.
Zunaj ustaljenih lokacij in žanrov
Prvič se bodo Mladi levi razširili še proti Metelkovi, saj se bo sredina festivalskega tedna odvila v klubu Gromka, kjer bo na sporedu »tehnoburleska« Tatovi podob. S svojo predstavo bo gostoval nizozemski igralski talent Valentijn Dhaenens, argentinska umetnica Lola Arias bo s predstavo Mi vida después, v kateri igralci, ki so rojeni v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, igrajo življenja svojih staršev, razgrnila zgodovino Argentine, med bolj zanimivimi dogodki letošnjega festivala pa bo gotovo tudi performans Sometimes I think I can see you argentinskega avtorja in režiserja Mariana Pensottija, ki bo na Prešernovem trgu. V ta projekt bodo vključeni štirje pisatelji – Dijana Matković, Goran Vojnović, Gabriela Babnik in Noah Charney –, ki bodo opazovali in opisovali mimoidoče ter dogajanje okoli njih; lik v njihovih zgodbah bo tako lahko postal prav vsakdo.
Poleg odrske umetnosti pa želijo Mladi levi širiti tudi filmsko. Tako bo na festivalu prikazan dokumentarni film Die Moskauer prozesse avtorja Mila Raua. Milo je v moskovskem centru Saharov uprizoril tridnevni sodni proces, za primer pa vzel sojenje skupini Pussy Riot, kuratorjem razstave Prepovedana umetnost in Pozor! Religija. »Dokumentarec ne zavzema strani, ne ubere najlažje poti – občutka sočutja do Pussy Riot ter drugih umetnikov in kuratorjev; izpostavlja pa eno izmed temeljnih vprašanj: kje so meje verske in umetniške svobode,« pravijo organizatorji. V zadnjem hipu, zaradi aktualnosti tematike, pa so v program uvrstili še starejši dokumentarni film Arna's Children (2004) režiserjev Juliana Mer-Khamisa in Danniela Danniela, ki predstavlja Mer-Khamisovo mater, Izraelko, poročeno s Palestincem, ki je ustanovila otroško gledališče Freedom Theatre. Film spremlja ljudi, ki so kot otroci igrali v omenjenem gledališču, in predstavi njihovo usodo, ki je danes – po desetih letih – še vedno podobna. Režiserja so leta 2011 umorili zamaskirani skrajneži.