V SNG Opera in balet Ljubljana se večerne predstave po navadi začenjajo ob 19.30, pri ponovitvah Puccinijeve opere Madama Butterfly, katere premiera je bila sicer že januarja 2017 in jo je režiral Vinko Möderndorfer, pa so ugotovili, da ta ura ni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih ter s stališčem ministrstva, pristojnega za delo, ki obravnava tudi »delo« mladoletnih. Zato so vse štiri ponovitve prestavili na zgodnejšo uro, tako da se bo tudi jutri, ko je na sporedu zadnja, predstava začela že ob 17.30.
Prepoved dela v nočnih urah
Zakon namreč veleva, da otroci, mlajši od 15 let, po 20. uri ne smejo delati oziroma ne smejo biti na odru. 211. člen zakona sicer dovoljuje izjeme pri snemanju filmov in izvajanju drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalske dejavnosti, za kar je treba pridobiti dovoljenje inšpektorata za delo, medtem ko 212. člen eksplicitno prepoveduje opravljanje nočnega dela, to je med osmo uro zvečer in šesto zjutraj.
Obstaja pa evropska direktiva, ki dovoljuje izjeme, vendar še ni prenesena v slovensko zakonodajo. Če bi torej predstava Madama Butterfly ostala v večernem terminu, bi bili v ljubljanski Operi v prekršku. Kot so bili že v času premiere pred leti, ko so si po prijavi neznanega prijavitelja »prislužili« delovno inšpekcijo, je povedala vodja za stike z javnostmi Barbara Čepirlo Čičigoj iz ljubljanske Opere. Ker na to niso bili pozorni, so v zadnjem primeru ponovitev opere večerne termine že oglaševali, nato pa so naknadno uro začetka predstave prestavili in o tem obvestili javnost.
Problem nastopanja mladoletnih na odru ni le težava opernega, temveč celotnega prireditvenega sektorja. Umetniški direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik ocenjuje, da je v opernem repertoarju kakih sto oper, v katerih so predvideni protagonisti tudi otroci. Kakšna dovoljenja torej potrebuje teater, da lahko otroci nastopijo in pod kakšnimi pogoji, smo vprašali še v SNG Maribor, kjer so isto Puccinijevo opero Madama Butterfly postavili v letu 2021, ko je osrednjo protagonistko Čo-čo-san interpretirala njihova operna prvakinja sopranistka Sabina Cvilak, v vlogi otroka pa je nastopila njena hči Rene. Predstavnik za odnose z javnostmi v SNG Maribor Alan Kavčič pojasnjuje: »V našem gledališču tako majhnih otrok v predstave ne zasedamo (v ljubljanski Operi je šlo za otroka, starega šest let, op. p.). Najraje k sodelovanju povabimo otroke staršev, ki nastopajo v predstavi ali so prisotni v zaodrju. Starše gledališče obvesti, da si pridobijo ustrezno soglasje za sodelovanje v predstavi.«
Popoldanski termini predstav
S podobno dilemo so se nedolgo tega srečali tudi v SNG Drama Ljubljana. V uprizoritvi Jutranje zvezde, dramatizaciji romana Karla Oveja Knausgårda, ki jo je po naročilu Drame napisal Goran Vojnović in režiral Ivica Buljan, igrajo namreč štirje otroci. Jernej Pristov, vodja službe za odnose z javnostmi v SNG Drama Ljubljana, pravi: »Sodelovanje z otroki, ki nastopajo v Jutranji zvezdi, smo v sodelovanju z njihovimi starši izvedli v skladu z veljavno zakonodajo in postopkom za pridobitev dovoljenja za delo otroka, mlajšega od 15 let. V skladu s pravilnikom o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let, smo tako vnaprej načrtovali vaje in tudi začetek vseh predstav. Premiero, ki je bila oktobra lani na Velikem odru, in skoraj vse ponovitve smo tako začeli ob 18. uri, izjema je bila le ena predstava, ki se je začela že ob 17. uri. Običajno se premiere na Velikem odru Drame in tudi v Mali Drami začnejo ob 20. uri, ponovitve pa ob 19.30. Ta premik ure nam je sicer povzročil veliko organizacijskih težav, opazili pa smo tudi nezadovoljstvo pri občinstvu.«
Velikokrat so na odru tudi otroci in mladostniki, ki so del zborov Glasbene matice Ljubljana. Ti sodelujejo tako v opernih predstavah kot recimo na koncertih Slovenske filharmonije, kadar spored zahteva večje zborovske korpuse. Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana in muzikologinja, nam je povedala, da se pri njih zakonskim zahtevam izognejo tako, da sploh nimajo večernih predstav. Zato teh dovoljenj ne potrebujejo. »Imamo pa privoljenja staršev za fotografiranje in snemanje. Kadar naši otroci nastopajo v operi, gre vedno za poseben dogovor med starši, ki so odgovorni za svoje otroke, ter operno hišo, v kateri nastopajo.«
Šola za življenje
Veronika Brvar še pravi, da je zanimivo pogledati prakse v EU; na Dunaju denimo so predstave opere Madama Butterfly vedno v večernih urah in seveda vedno z otroki. Veliko je tudi koncertov vokalno-inštrumentalnih del, v katerih nastopajo otroci (voci bianche), koncerti pa so po svetu v večernih urah. »Ob tem pa je vredno opozoriti še na druga dejstva, denimo da otroci z nastopanjem v glasbenem gledališču pridobijo ogromno; doživijo veliko lepega, v skupnem delu pridobijo krog prijateljev. To je nedvomno šola za življenje, ko vidijo, da si z delom 'pridelajo' nepozabno odrsko doživetje. Če bi vprašali starše, kaj menijo o nastopu svojega otroka na odru in zakaj se sploh odločijo, da ga bodo poslali v pevski zbor, bi zagotovo dobili še dodatne zanimive odgovore,« dodaja predsednica Glasbene matice Ljubljana.
Izkušnje govorijo, da je absolutno pravilno, da otroke in mladostnike glede izkoriščanja pri delu varuje zakonodaja. Vendarle pa je v določenih primerih dobro poiskati pot tudi izjemam, četudi to terja spremembo ali dopolnitev utečene zakonodaje.
