Repertoar prihajajoče sezone v Prešernovem gledališču Kranj bo zgoščen v geslu Moč srca, pogum duha, prek petih premier, od tega bo ena namenjena otroškemu občinstvu, pa bodo v ospredje stopile zgodbe, ki bodo raziskovale, kako lahko moč in pogum izvirata tudi iz človeške krhkosti, ranljivosti in skrbi. »Pri tem niti ne gre za kakšne velike pripovedi, temveč bomo raznovrstna intimna in družbena vprašanja odpirali z majhnimi zgodbami in resnicami, v katerih se moč ne razkrije z grobo silo ali položajem avtoritete, ampak prek vztrajnosti ali drobnih, celo nevidnih gest poguma, pogosto z ženske perspektive,« pojasnjuje Rok Bozovičar, direktor Prešernovega gledališča Kranj. Kakor je dodal, je ena od opaznejših potez sezone tudi ta, da bodo celoten nabor uprizoritev podpisali mlajši ustvarjalci in ustvarjalke, ki se jih naša sedanjost še posebej izrazito dotika. »Vendar ne bi pretirano poudarjal njihove mladosti, saj gre za že izkušene in uveljavljene gledališke avtorje in avtorice, ki imajo razvita stališča in prepoznaven, drzen odrski jezik.«
Novo, aktualno branje
Uvodna premiera sezone bo 13. septembra – to bo prva slovenska uprizoritev besedila Don Kihot, ki je bila sen, ki v režiji Žive Bizovičar nastaja v koprodukciji z Mestom žensk. Predstava sicer sledi istoimenskemu romanu Kathy Acker, ki si prisvoji slavni Cervantesov viteški roman ter ga prestavi v moderni New York, kot osrednji lik pa vzpostavi Don Kihoto, žensko, ki v zblaznelem in krutem svetu išče ljubezen. Besedilo, sicer nastalo v 80. letih prejšnjega stoletja, je prevedel Nik Žnidaršič, ki je tudi avtor dramatizacije. »Medtem ko je Cervantesov Don Kihot moški, ki zaradi branja romanov zblazni in se odloči, da bo postal vitez ter služil svojemu narodu, je Don Kihota pri Kathy Acker sodobna ženska, ki naredi splav, saj mora, preden bi v svet poslala nedolžnega otroka, najprej najti ljubezen,« je opisal. Kot pristavlja režiserka, je bila gostota tega teksta precejšen izziv pri prestavitvi na oder, zato so se morali odreči številnim simbolnim plastem, da bi lahko oblikovali pregledno gledališko izkušnjo.
Oktobra bo sledila druga premiera, ki jo pripravljajo v koprodukciji s SLG Celje; gre za predstavo In mnogi drugi …, ki nastaja po motivih proznih del Ivana Cankarja. Avtorja dramatizacije sta Bor Ravbar, ki jo bo tudi režiral, in Varja Hrvatin, sicer tudi dramaturginja predstave, uprizoritev pa bo stereotip cankarjanske matere osvetlila z vidika razrednega sramu; v Cankarjevo prozo bo namreč vstopila prek raziskovanja motivov revščine in njene materializacije v sodobnem kontekstu. »Pri tem bomo pod drobnogled postavili odnos otrok in tudi njihovih staršev do lastnega ekonomskega položaja ter razkrili, kako se razredne kategorije vrinejo v medosebne odnose in jih sooblikujejo,« pravi Ravbar. »Cankarjev opus je poln zgodb, ki izhajajo iz delavskega in kmečkega razreda ter so v svojem bistvu aktualne še danes, čeprav so vile, velike industrijske stroje in jasno razmejene pozicije marsikje nadomestila sodobnejša produkcijska sredstva in nove oblike dela. Cankarjev svet je nekako potujitev današnjega sveta.«
Soočenje z utesnjenostjo
Kot nova uprizoritev za najmlajše občinstvo bo konec oktobra zaživela otroška predstava Pu. Po delih A. A. Milneja Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu jo bo režirala Maša Pelko, ki je besedila tudi avtorsko priredila in dramatizirala. Eden najbolj znanih literarnih junakov za otroke po mnenju dramaturginje Marinke Poštrak ni le oddaljena nostalgična pripoved iz otroštva, temveč še kako živa zgodba za vse nas, »saj poudarja vrednote, kot so prijateljstvo, raziskovalni duh in solidarnost, ki jih je treba gojiti tudi danes«. Tudi režiserka Maša Pelko se veseli uprizoritve, ki bo pokazala na pomen domišljije, humorja in ustvarjanja skupnosti, hkrati pa bo »iskala čarobnost in igrivost«.
Že ob koncu novembra bo sledila četrta premiera v sezoni, in sicer uprizoritev sodobne irske drame Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana v režiji Luke Marcena, brutalno iskrenega in hkrati neusmiljeno duhovitega portreta življenja v irskem podeželskem mestecu, kjer se vsi poznajo. »To je neprizanesljivo ostra črna komedija o majhnem kraju, ki nas sicer utesnjuje, hkrati pa si iz njega ne upamo oditi, in o posameznikih, ki živijo življenja, ki se nikoli niso zares začela. Predvsem pa je to igra o tem, kako močno se človek lahko oklepa drugega, ne zaradi ljubezni, temveč zaradi strahu pred samim seboj,« je povedal Marcen. Dramaturginja Marinka Poštrak dodaja, da gre za »dramsko mojstrovino, ki odpira univerzalno temo toksičnih družinskih odnosov«.
Sklepna premiera sezone, s katero bodo spomladi tradicionalno odprli 56. teden slovenske drame, bo krstna uprizoritev drame Tekst telesa Anje Novak - Anjute, ki je lani prejela Grumovo nagrado. Gre za izrazito sodobno besedilo, ki je sveže tako zaradi teme, ki jo obravnava, kot zaradi načina, kako to počne: v njem neposredno in inteligentno, kompleksno, problemsko ter politično, mestoma pa tudi duhovito in celo poetično spregovori žensko telo samo, ki kot nekakšen medij posreduje zgodbo o okolju, v katerem biva, in o odnosih, ki jim posredno ali neposredno pripada. Režiserka uprizoritve bo Tjaša Črnigoj, ki se pri svojem delu v zadnjih letih osredotoča prav na zgodbe žensk in njihov odnos do lastnih teles. »V Tekstu telesa je žensko telo predstavljeno kot nekakšen inventar izkušenj, ki presegajo življenje ene posameznice in pripadajo različnim generacijam žensk,« ugotavlja. »To delo daje besedo pripovedim, ki so na naših odrih redko predstavljene, a jih je nujno slišati.«
V Prešernovem gledališču Kranj bodo nadaljevali tudi evropski projekt Dramatika manjših evropskih jezikov, za najmlajše občinstvo bodo na sporedu tradicionalne sobotne matineje, redno abonmajsko ponudbo pa so dopolnili še z dvema gostujočima izbirnima predstavama.
