Slovensko komorno glasbeno gledališče (SKGG) koprodukcijsko na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma v enem večeru postavlja dve sodobni monooperi, ki se dotikata tem, kot so vprašanje spola, iskanje avtentičnosti, pogum žensk, ki nas nagovarjajo danes, pravi producentka predstav in umetniška vodja SKGG Katja Konvalinka. Premiera bo 23. septembra, ponovitev pa 24. septembra.
Ženski z močjo
Monoopera Céline Richarda Harveyja, britanskega glasbenika, skladatelja in dobitnika nagrade britanske Akademije filmskih in televizijskih umetnosti, je premiero doživela junija letos v Švici. Pripoveduje zgodbo o Céline Arnauld, romunski judovski emigrantki, ki je zapustila dom kot Carolina Goldstein, leta 1920 pa je zaslovela kot edina pesnica v krogu dadaističnega gibanja v Parizu. Ko je njen mož, pesnik Paul Dermée, umrl zaradi raka, je naredila samomor. Pozneje jo je iz zgodovine izbrisala klika močnih in samozadostnih moških.
Medtem ko druga monoopera Orlando Benedikta Hayoza (1953), skladatelja, predavatelja, dirigenta, rogista in vodje orkestra Landwehr v mestu Fribourg, izpostavi protagonistko Leno, ki na zvečer na tramvaju bere roman Virginie Woolf o Orlandu, skrivnostnem mladem plemiču na dvoru kraljice Elizabete I., ki lahko spremeni spol in živi več kot štiristo let. Producentka pravi, da tudi Lena išče avtentičnost in smisel v življenju, razmišlja o vlogi spola v družbenem kontekstu ter nam hkrati zastavlja vprašanje, kaj če bi se lahko prebudili kot Orlando v nekem drugem času.
Monooperi zahtevata na odru le po eno protagonistko in obe sta izjemno zanimivi. Céline Arnauld bo interpretirala francoska sopranistka Gloria Tronel, ki je lani debitirala v pariški Operi (v sodobni operi The Exterminating Angel Thomasa Adèsa), prejela pa je tudi številne nagrade, med drugim veliko nagrado Georgesa Enesca in pohvalo za najboljšo pevko leta 2024. Letos poje v Fauréjevem Rekviemu, Scintillo v Madernovem Satirikonu, nastopila pa bo tudi v novi operi Michela Petrossiana. Leno pa bo upodobila mezzosopranistka Sara Briški Cirman, poznana tudi pod umetniškim imenom Raiven. Na opernem odru je že poustvarila Staro gospo v Bernsteinovem Kandidu, Rosino v Rossinijevem Seviljskem brivcu, Agrippino v Händlovi Agrippini, Larino v Jevgeniju Onjeginu Čajkovskega in Mario v Piazzolovi tango operi María de Buenos Aires.
Švicarska režijska taktirka
Pod režijo in scenografijo večera monooper se podpisuje Vincent Veillon (1986), švicarski animator, humorist, producent in radijski človek. Z Vincentom Kuchollom sta na Radiu Couleur 3 vodila humoristično oddajo 120 secondes, ki sta jo pozneje uspešno prenesla tudi na oder. Ustanovila sta tudi svoj Pain Frommage studio in soproducirala številne televizijske oddaje za RTS. Producentka izpostavlja, da se je Veillon proslavil s spektaklom Le fric (2018), sodelovanjem na turneji cirkusa Knie (2019) ter z glasbenim spektaklom 52 minutes en concert, ki ga je lani uprizoril na nyonskem Paléo festivalu. x
