»To bo programsko močan festival, ki bo združil ustvarjalce z vsega sveta, s tem pa bodo slovenski lutkarji in slovenska publika dobili vpogled v trenutno dogajanje na lutkovnem področju,« napoveduje Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL), kjer bodo med 12. in 16. septembrom pripravili 12. mednarodni lutkovni festival Lutke. Program bo sestavljalo 27 predstav, od tega bo enajst otroških, 16 pa jih bo namenjenih odraslemu občinstvu; pridružili se jim bodo še koncerti, razstave, delavnice in projekcije lutkovno animiranih filmov.
Organizatorji obljubljajo atraktiven program. »Letošnja glavna junakinja je lutka – predmet, ki ga oživi animator s svojimi rokami in mu vlije duha. Ta ne bo predstavljena samo v svoji tradicionalni obliki, ampak na najrazličnejše načine: iskali smo predstave, ki preizprašujejo razsežnosti in naravo lutkovne umetnosti ter potrjujejo neskončne možnosti lutkovnega izraza. Izbrane uprizoritve tako združujejo tradicionalna lutkovna znanja in nadgradnjo lutk s sodobnimi tehnologijami, s tem pa ponujajo lutko v vsej njeni širini,« je razložila Ajda Rooss, umetniška vodja festivala Lutke 2014. Festivalske predstave se bodo vrstile od dopoldanskih ur, ko bo program namenjen najmlajšemu občinstvu, do poznega večera in tematsko zahtevnejših produkcij za odrasle.
Umik od tradicije...
Otvoritvena predstava festivala bo mednarodna koprodukcija Krabat po istoimenski literarni predlogi Otfrieda Preusslerja, katere premiera bo tudi simbolno odprla novo sezono v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Uprizoritev enakovredno uporablja glasbo, videoprojekcije, besedo in lutke; režira Ulrike Quade, likovno podobo predstave je zasnoval Silvan Omerzu, nastala pa je v koprodukciji LGL, Umetniškega društva Konj, Ulrike Quade Company in glasbene produkcijske hiše Oorkaan iz Nizozemske.
Kot posebnosti letošnjega festivala je Roossova izpostavila tri predstave, ki prikazujejo »lutko« v različnih oblikah in skrajnostih. Ena teh je Luftbalett II, v kateri se slovenski režiser Vlado G. Repnik oddalji od klasičnega pojmovanja lutke, saj gre za predstavo brez besed, brez igralcev in brez lutkarjev, kjer zgodbo ustvarja 57 svetlobnih teles, premikajočih se po prostoru. Lutka prevzame vlogo besede v predstavi G. Karmen ruskega gledališča Akhe v režiji Yane Tumine, kjer je animacija predmeta zamenjana z animacijo besede. Umetniška vodja festivala pravi, da gre pri tej predstavi za gledališče absurda, ki bo nedvomno sprožilo različne odzive občinstva. V predstavi Miza pa ima lutka glavno besedo, saj s tradicionalno japonsko lutko bunraku upravljajo trije animatorji, ki dajejo občutek, da lutka živi sama zase. Mizo je režiral Britanec Mark Down, izvedla pa jo bo angleška skupina Blind Summit, ki je bila leta 1997 ustanovljena prav z namenom, da bi zahodnemu svetu na nov način predstavila omenjeno lutkovno tehniko.
...in kukanje v škatle
Posebna je tudi brezbesedna burleskna glasbena igra Kozlova pesem, »tragikomična pripoved o strahopetnosti in drugačnosti, brezkompromisen oris navadnih ljudi, kolektivno zastrupljenih z rasističnim sovraštvom«, kot zgodbo francoske skupine La Compagnie À opisujejo organizatorji. Pred stavbo LGL pa se bo v počitniški prikolici v obliki potujočega gledališča odvijala lutkovna miniaturka Klik gledališča Des Fourmis Dans La Lanterne, prav tako iz Francije. Predstava ponuja nostalgičen skok v črno-beli svet in predstavlja svojevrsten poklon velikanom nemega filma Georgesu Mélièsu, Busterju Keatonu in Charlieju Chaplinu. Kukanje v svet optičnih škatel in s tem odkrivanje dogajanja v raju bo ponudila predstava Mironescópio: Ljubezenski stroj marionetnega gledališča A Tarumba iz Portugalske, ki bo festivalsko dogajanje začinila z erotično, žgečkljivo vsebino.
V spremljevalnem programu bosta v sodelovanju s Kinodvorom v okviru projekta Leto kina predvajana dva lutkovno animirana filma, v klubu Daktari bosta ob začetku in zaključku festivala dva koncerta, na različnih lokacijah pa bodo na ogled tudi razstave. Češki likovni ustvarjalec Pavel Macek bo na ogled postavil miniaturne škatle, v katerih bodo oživela dela znanih slikarjev in različni pravljični junaki. Pročelje lutkovnega gledališča bodo krasile fotografije Urške Boljkovac, na ogled bodo tudi skice, lutke in scenski elementi lutkovnega umetnika Silvana Omerzuja, obiskovalcem pa bo na voljo tudi vpogled v snemalni proces animiranega filma Boles Špele Čadež.