»V iztekajoči se sezoni smo se uspešno preselili v nove prostore in vanje pritegnili tudi občinstvo, v prihodnji bomo nadaljevali vznemirljive zgodbe in zavezujoče teme, ob tem pa sledili še zavezi, da se umetnost ne more zadovoljiti z enoznačnimi odgovori,« je ob predstavitvi programa za naslednjo gledališko sezono le nekaj dni pred napovedjo svojega odstopa poudarila Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana. »Gledališče je namreč prostor, kjer se soočamo s stanjem sveta, a tudi z izzivanjem svojega razumevanja te realnosti.«
V Drami bodo v sezoni 2025/26 pripravili osem premier, pet na velikem odru in tri v Mali drami, v njih pa bodo pod krovnim naslovom Igre moči raziskovali »strategije, ki jih posamezniki, družbe in sistemi uporabljajo za doseganje prevlade«, seveda skozi različne perspektive in na razne načine, še dodaja ravnateljica. »Odpirali bomo družbena, moralna in osebna vprašanja o naravi moči in oblasti ter o osrednjih težavah sodobnega časa, kot so korupcija, politična manipulacija, nadzor in razmerje med resnico in propagando. Pri tem nas bo zanimala tudi večplastnost odnosov med posameznikom in družbo ter posledice, ki jih ima lahko zloraba oblasti.«
Novi premisleki znanega
Sezono na velikem odru bo sredi septembra odprla postavitev kultnega besedila Dušana Jovanovića Osvoboditev Skopja, ki je bilo v Drami doslej uprizorjeno samo enkrat. Predlogo, ki razpre spomine otroka na vojno, bo režiral Luka Marcen, ki ugotavlja, da gre za igro, napisano kot mozaik impresij, »okruškov življenja, ki rišejo razrušen svet, srhljivo podoben današnjemu«, vendar v sebi skriva tudi prostor za humor, poezijo in svetlobo. Sledila bo Shakespearova tragedija Kralj Lear; režiral pa jo bo Jernej Lorenci, ki pravi, da ga znamenita igra (v Drami je bila doslej postavljena petkrat, nazadnje v režiji Mileta Koruna z Jernejem Šugmanom v naslovni vlogi) zanima zlasti prek optike sestopanja z oblasti, kajti slednja je vselej »blazna in slepa«.
V začetku prihodnjega leta bo na vrsti uprizoritev Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, ki jo bo po znani predlogi Bertolta Brechta režiral Igor Pison; kot pravi ravnateljica, gre pri tem besedilu »za ostro kritiko kapitalizma, prežeto s šarmantnim in subverzivnim humorjem«, režiser pa dodaja, da ponuja tudi možnost premisleka o tem, kakšne vloge igramo mi sami v vsakdanjem življenju. Nabor bosta dopolnili postavitev priredbe Ibsenove drame Sovražnik ljudstva, ki jo bo režiral Ivica Buljan, in prva slovenska uprizoritev dela Komarji britanske avtorice Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko.
Prostor mlajši generaciji
V Mali Drami bodo sezono odprli oktobra, ko bodo v režiji Brine Klampfer Merčnik v istem večeru krstno uprizorili dve slovenski noviteti, izbrani na natečaju; besedili dramatičark mlajše generacije Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek se vsako na svoj način ukvarjata z različnimi vidiki materinstva. Sledilo bo soočenje slovenske klasike s svežim režijskim pogledom, poetične drame Voranc Daneta Zajca se bo namreč lotila prodorna režiserka Živa Bizovičar. Zadnja premiera na malem odru bo prva slovenska uprizoritev drame Jonathana Spectorja Eureka, ki jo bo režiral Peter Petkovšek in naslavlja težave s komunikacijo v sodobni družbi.
Nadaljevali bodo tudi nekatere ustaljene programe iz prejšnjih sezon: po enoletnem premoru se vrača cikel Ars in Drama, ki bo – praviloma ob nedeljah – ponudil šest koncertov jazza, šansona in različne z gledališčem povezane glasbe, ohranjajo tudi predavanja Slogi in Drama, ki ob aktualnih uprizoritvah odstirajo pogled v gledališko zgodovino. Prav tako pa bodo z novimi posnetki obogatili Dramino zvočno knjižnico, in sicer z interpretacijami pesmi Alojza Gradnika, Antona Podbevška ter Srečka Kosovela.
